Svetovi drugih - zgodbe in kolaži iz Murske Sobote

Gramofon

Sajko in Kara sta v drugo pritisnila na gumb za odhod. Zgodilo se je isto kot prvič. Njiju je transmogrifikator izpljunil v novo podnajemniško stanovanje, gramofon pa je ostal na odskočni platformi.

»Mater iz epruvete!« je zabentila Kara. Odločena je bila, da spravi gramofon v novo stanovanje.

»Daj, Kara, ne se razburjat. Tu sploh ne rabiva gramofona. Glasbo oziroma zvok si lahko predajava kar nezvočno. Mogoče nama bo všeč glasba sosedov, upam da tudi najina njim. Celo stanovanje je treba še zriktat. Pomagaj mi z naravnimi dodatki v kopalnici.«

»Ne razumeš!« mu razburjeno odgovori Kara. »Ta gramofon je moje življenje!«

Sajko je bil do dna duše začuden. S kom živim, si je mislil sam pri sebi.

»Dragica, so ti gumbi na obleki spet preveč elektrike porabili, ko si se znojila, oni pa so odpravljali smrad?«

»Sajko, ne šali se. Moji gumbi niso taki. Take imaš samo ti,« mu hladnokrvno odvrne Kara in se zlekne na mizo iz spominske pene.

»Kara, veseli me, da si končno pozabila na gramofon.«

Kara le rahlo privzdigne glavo in ga jezno pogleda. »Ta gramofon mi je podaril Baltazar, moj bivši s planeta Butan. Z gramofonom sem lahko potovala med svetovi. Se ljubila in parila po lastni želji. In kaj imam sedaj? Le tebe!« je čedalje bolj vpila in ihtela Kara.

Sajko jo je le gledal. Brez še tako minornega čustvenega odziva. Naj se pretvarjam, da sem užaljen, se je spraševal sam pri sebi. Zagotovo ji ne bom izdal, da imam njen gramofon jaz in da ga koristim za zadovoljevanje svojih mesenih užitkov.

 

 

Glas iz radia

Tarzan je odprl oči.

»Prekleto, teleportacija mi vedno pokuri toliko energije. Čita, si v redu?«

Ni se odzvala na njegovo vprašanje niti na suvanje z roko. Obrnil jo je k sebi. Usta so se mu nakremžila, oči zarosile. Čiti je bil v predelu trebuha vsajen radio.

»Prekleto. Že kdaj bi morali ločiti teleportacijo ljudi in predmetov.«

 Iz radia se je zaslišalo hrumenje. Tarzan je iz njega počasi razločil glas. Bil mu je znan, a z mislimi je bil ves pri Čiti.

»Čita,« je zastokal, »reci kaj, karkoli.«

»KARR-KKO-LLLI.«

Tarzan se je zdrznil. Glas, ki ga je oponašal, je prihajal iz radia v Čitinem trebuhu. Ošinil je njene oči. Bile so negibne – tako kot njene ustnice. Pobožal jo je po licu in se sklonil k radiu.

»Čita, si tam notri?«

»NNOT-TTRI je nekdo drug.«

»Kdo drug?«

»JAZZ SEM ČITIN DRUGI JAZZ.«

Čita je še vedno ležala negibno.

Tarzan ni vedel, kaj naj vpraša. Bil je zmeden. »Kako pa ti je ime?« vpraša.

Telo, ki naj bi bilo Čitino, odpre oči.

Tarzana še nikoli ni bilo zares strah, a sedaj ga je zagrabil val strahotnega občutka. Prestrašen je bil do kosti. Dlake so mu stale pokonci. Oči so se razširile, kakor da bi mu v očesno vdolbino padla velika črna žoga.

»Še zadnjič te vprašam, kako ti je ime,« se je delal pogumnega. Opazil je, da mu je začela utripati lučka, vsajeno v noht na njegovi levi roki, saj mu je močno narasel krvni tlak.

»Jaz sem oziroma nisem …« se je oglasil glas iz radia.

»Ne me hecat. Čisto resno mislim. Kako ti je ime?« zakriči Tarzan in napne mišice.

»Moje ime je Čiiita! Sem Čiiiita!« odgovori neznano bitje. Tako groznega glasu Tarzan še ni slišal, zato se približa radiu, a ga ta popolnoma skrči in potegne vase.

Tarzan je izginil. Radio se še enkrat glasno zadere, nato pospravi še opičje telo. Vse, kar ostane, je kamenček, ki rdeče utripa.

 

Piknik

Življenja znotraj sveta smo vsi navajeni. Ne poznamo pa vsi življenja znotraj življenja. Imam namreč prijatelja, ki živi v mojem telesu. Ime mu je Subino. Vsak dan me obišče v možganih in se ustavi v želodcu na soku ali kavi. Nekega jutra, ko sva bila zmenjena, da pride, pa ga ni bilo. Center prevozniških storitev je malce zamujal, zato nikakor ni mogel priti do moje glave. Gripa je divjala po telesu in žile, ki so mu služile kot ceste, so bile neprevozne. Dolgo je sedel in čakal, da bi srce spet zagnalo svojo dejavnost prevažanja rdečih krvničk, ki so jim strokovno rekli eritrociti.

            Najin odnos sva morala prenesti na naslednjo stopnjo. Dogovorila sva se, da najinih srečanj ne bova več skrivala. Tako tudi ne bo potrebe po dobivanju v zakotnih delih telesa. Adijo, slepo črevo! In zakaj ne bi šla kdaj na piknik iz telesa? S Subinom sva si celo izmenjala telefonski. Ko bo na krvni avtocesti spet zastoj, se bova obvestila. Naj živi moderna tehnologija!

            Sredi slavospeva novim tehnologijam mi je zazvonil telefon.

            »Subino!« sem vzkliknil, »greva na piknik?«

         »Čao, stari, sem ti že rekel, da imaš totalno zarjavelo srce? In kdaj misliš popravit to cesto? Kako hudiča naj pridem na obisk?«

          »Ah, Subino, oprosti. Vem, v razsulu sem. Zato te pa raje vabim ven – na piknik zunaj telesa.«

»Ok,« je zavzdihnil Subino. In že sem čutil, kako potuje po vratnih žilah do nosnic. Hop – in že je skočil na mojo dlan.

»Živijo.«

»Zdravo,« odgovorim.

»Kaj je danes na meniju?« vpraša Subino.

»Z moje strani bolj bogo, saj vidiš, da propadam, razpadam. Lahko pa kaj naročiva.«

»Kaj bi ti? Jaz nisem kaj prida lačen.« Subino me pogleda in reče: »Ti rabiš nekaj za prenovo telesa.«

»Res, se to da?« vprašam.

»Ja, tehnologija napreduje,« odgovori Subino.

  

 

Slastna trupelca

Veliki katolik dela paniko in neupogljivi Janezek joka.

Zapriseženi prodajalec kebaba pospravlja sobo in gensko spremenjeni pritlikavec piše esej o zgodovini.

Mentalno sesuta čarovnica se kotalka, kljub temu da neprištevna babica in vnuk kopljeta grob.

Čustveno razrvana čudovita modra gospodična skače in ušiva teta s košarico smrči.

Črnogledi papež zagrenjeno teži, da veseli menih ne obupa.

Prepoteni natakar igra kitaro, čeprav negativno nastrojeni nogometaš razdevičuje nune.

Potetovirani bodybuilder ubija mravlje, ker kosmati mali ubogljivi Gašperček pobira ostanke cigaret.

Impotentni aktivist si trebi zobe, ker pohlepni mladinski klub kroži s kolesom po dvorišču.

Zaspani teolog popravlja kolo, da si pijani spaček striže nohte.

Zmerljiva pikapolonica pljuva, ker silni močerad leti.

Garjavi loverboy sadi črni paradižnik, saj plešasta pevka zbira navlako.

Zlobno Uho zbira sijoče kamenčke ter ušivi zvezdogled dviguje in spušča lesene uteži.

Planet Tutifruti

Po moje se ljudje radi znajdemo na drugih planetih. Že ko gledamo drug drugega, smo različnih videzov. Potem pa želimo biti še drugačni. Planet Tutifruti bi bil videti zanimiv za vse vrste …

            Zagotovo bi lahko na planetu Tutifruti iznašli zdravilo, ki bi nam zameglilo razum in bi drug drugega gledali z enakimi očmi. Zato bi bil Tutifruti zanimiv za vse vrste, pa najsi smo še tako drugačni. Vsakdo bi imel doma svoj stroj, ki bi mu spremenil barvo kože, spremenil frizuro in deformiral telo v želeno obliko. Tako bi Tutifruti postal zanimiv za čisto vse, saj bi bili lahko vsi takšni, kot bi si želeli. Če bi nas motilo, da izgledamo drugače, bi lahko postali isti. Žal ne bi mogli spremeniti svojega mišljenja.

            Tutifruti je v zgodovini slovel po svojih sadovnjakih. Žal so pohlepni kapitalisti zašuštrali vso zgodbo o uspehu z vnašanjem gensko spremenjenih organizmov, ki so sprva obetali veliko, a so se izrodili. Banane so bile istega okusa kot kumarice, breskve kot redkev ..

Seveda je vse to vplivalo na prebivalce planeta Tutifruti. Predvsem na njihovo reproduktivno sposobnost. Ne njem danes živijo samo še pripadnice ženskega spola. Za lažje rokovanje z lokom so si odrezale desno dojko. Tutifruti se danes imenuje Amazonija.

 

            Dokler so na Tutifrutiju živeli tudi moški, je bila največja kazen za neupoštevanje ideologije Razlike ta, da so ti vzeli stroj za spreminjanje v Drugo. Ker so ideologijo Razlike v glavnem kršili prav moški, so na Tutifrutiju počasi ostale samo ženske.

            Imele so se fino: zaradi manjkajoče dojke so imele manj boleče menstruacije in so bolje streljale z lokom. Zaradi manjkajočih moških so raziskovale nove oblike in vrste užitkov druga z drugo. Sprva se jim je zdelo, da v svojih vrstnicah prepoznavajo sebe, da so njihove ljubezni zrcalne, da je – skratka – vse eno in isto. A sčasoma so v tistem, kar se je zdelo identično, začele prepoznavati drobne razlike.

Spremenile so svoje mišljenje, ne svojega videza.

Jutri ob jutranji zarji boš vdahnil/a presenetljivo kapljico.

Dragi/a moj/a, vsak čas boš ujel/a dih jemajoči koktajl.

Verjemi! Čez par minut boš dehidrirala recikliranega mutanta.

Nikoli ne boš prefiltriral/a in estrahiral/a vlažnega maturantskega plesa.

Srečnež/ica, v naslednjem letu boš pojedla/el neustrašni koktajl sreče.

Ne skrbi, ko bo nastopila suša, boš postal/a nepozabno jezero.

Ko bo eksplodiral tvoj genski zapis, boš oklevajoče, a z zadovoljstvom sprejel/a izsušen radioaktivni koktajl.

Na prednovoletnem igranju z biotehnologijo v MIKK-u boš v svojem življenju našel/la spiralno srečo.

Preden umreš, boš ponotranjil/a globalno okno.

Ko bo na Zemlji zavladala lakota, boš zagledal/a vseh devet lun, kako plavajo v mavrici.

Ne pozabi: četudi boš ob jutranji zarji poletel/a na moj planet, boš še vedno iskal/a uteho v navadah starega sveta.

Naslednji mesec se boš pogumno zazrl/a v molekularni trenutek.

Preostanek življenja se boš znanstveno poglabljal/a v tvoje najgloblje prijatelje.

Kmalu boš s svojim umetniškim čutom povezala atomsko vijačnico življenja.

Zdaj zdaj boš mikroskopsko povečal/a zadimljen in pošteno plačan projekt.






































Tomorrow at dawn, you breathe in a drop of surprise.

Tomorrow, you'll live to see a contaminated nucleotide.

My Dear, any second now, you’ll taste a breathtaking cocktail.

Believe! In a few minutes, you are going to dehydrate a recycled mutant.

Lucky you! Soon after New Year’s, you’ll drink the cocktail of fearlessness.

Don’t worry, when the drought occurs, you will turn into a memorable lake.

When your genetic code explodes, you will hesitantly welcome a desiccated radioactive cocktail.

At the Science of Fiction / Fiction of Science playground in MIKK, a spiralling luck will enter your life.

Before you die, you are going to internalize a global window.

If you're not a good girl/boy, you will easily reach whatever you want.

When the famine hits Earth, you are going to see nine moons, swimming in the rainbow.

Do not forget: even if you fly to my planet tomorrow at dawn, you will continue to seek solace in the traditions of the old world.

Think about it: the Great Catholic is in panic, while the indomitable Janez is crying.

Don’t worry, everything is alright. The sworn vendor of kebab is cleaning his room, while the genetically modified midget is writing an essay about history.

The mentally challenged witch is roller-skating, although the incompetent grandmother and grandson are digging her grave. Everything will be just fine.

The tattooed bodybuilder is killing ants, while the gross, little and obedient Gašperček is collecting cigarettes butts. Make sure you do your favourite thing too.

Don’t limit yourself to what you already know. Look at the spitting ladybird, look at the flying salamander.

The Evil Ear is collecting shiny pebbles, while a lousy astronomer is using a ladder. And what do you like to do most?

Next month, you are going to bravely enter a new molecular moment.

Imagine! For the rest of your life, you are going to conduct in depth studies of your deepest friends.

You are about to discover the sweetest drink of all. Enjoy!

Soon, your artistic sense is going to connect the atomic spiral of life.

Any moment now, your microscope is going to enlarge a smoky and fairly well-paid project.

 

Svetovi drugih v Murski soboti, 9.-11. dec. 2015

Mobilni kultivator in Zavod DrMr predstavljata

Znanstvenost fantastike / Fantastika znanstvenosti

Zaključni MIKKlab se bo odvil v sodelovanju z zavodom DrMr, in sicer kot prvi v seriji koncepta Mobilni kultivator. Slednji je nastavljen tako, da bo skozi participativno udejstvovanje ustvarjalcev in udeležencev raziskoval trenutno stanje in dojemanje človeka v njegovi naravni in kulturni danosti, ter preko tega kultiviral in osveščal o možnih alternativah sodobnega sobivanja. Zaradi abstraktnosti in občasne neoprijemljivosti pojmov, smo se odločili, da začnemo z dvema na videz nasprotnima področjima, ki poskušata osmisliti svet okoli nas: znanostjo in umetnostjo. Gre namreč za poskus zamišljaja kvalitet razmerij med posameznimi umetniškimi praksami in znanstveno metodo, možnostmi interpretacije sveta okoli nas, in ubesedovanja alternativ, katere nam ponujajo.

Eno od bolj zanimivih presečišč znanosti in umetnosti je znanstvena fantastika, meja med obema pa se tu velikokrat zamegli. Zato se bomo za poskus boljšega razumevanja lotili dekonstrukcije in konstrukcije praks, ki znanstveno fantastiko osmišljajo. V prvem sklopu, poimenovanem Znanstvenost fantastike se bomo skozi delavnice seznanili z nekaterimi metodološkimi pristopiti soustvarjanja alternativnih svetov v besedi, sliki in zvoku. Medtem ko prvi sklop črpa iz metodoloških nastavkov za osmišljanje alternativnih svetov, pa se bo sklop Fantastika znanstvenosti naslanjal na interpretacije v živo z uporabo gradiva iz delavnic, ter preteklih, trenutnih in prihajajočih projektov nastopajočih. 

Od sreda, 9., do petka, 11. decembra 2015, v MIKK-u v Murski Soboti. FB dogodek.


 *

ZNANSTVENOST FANTASTIKE
Javne delavnice
 9.-10. december, 16:00 - 19:00:

Svetovi drugih (Tea Hvala) 
Graf-a-ton (Izland)
Nasnemavanje znanosti (Joe Bentley, Matej Končan)


FANTASTIKA ZNANSTVENOSTI
Večer performativnih dejanj
11. december, 20:00 - 22:00:

POSKUS V PRIKAZU FANTASTIKE ZNANSTVENOSTI: OD DNA KOKTEJLA DO SRČNEGA ELEKSIRJA : Kat Austen, Joe Bentley, Danilo Ivanuša, Črtomir Just, Bara Kolenc, Matej Končan, Gašper Milkovič Biloslav, Robertina Šebjanič in Marko Vivoda

11. december, 22:00 - 04:00:
JUNEsHELEN
https://soundcloud.com/juneshelen
just kleemar
https://soundcloud.com/kleemar
Evol Ai
https://soundcloud.com/qualiass-records
Leemajik
https://soundcloud.com/leemajik
Ohm Fat
https://soundcloud.com/ohmfat
Kid Suda
https://soundcloud.com/kidsuda

Od 20:00 do 22:00 vstop prost, po 22:00 vstopnina 2 EUR.

*
 
Svetovi drugih: literarna delavnica skupinskega pisanja znanstvene fantastike (Tea Hvala)
Na delavnici bomo s skupnimi močni raziskali smešna naključja in poetična sovpadanja, do katerih pride v procesu skupinskega pisanja. Ne bomo čakali na inspiracijo, pa tudi potek naših zgodb nas ne bo pretirano skrbel. Namesto tega se bomo poigrali z idejami, ki jih bomo zapisali s pomočjo dveh metod pisanja: izvrstno trupelce in cut-up (rezanje).

Izvrstno trupelce je nadrelistična metoda pisanja. Vsakdo bo začel pisati svojo zgodbo in jo čez čas podal drugemu udeležencu. Ta jo bo prebral in nadaljeval po lastnem okusu. Zgodbe bodo krožile, dokler ne bomo vsi prispevali svoje pisave k vsem zgodbam.

Cut-up ali metodo rezanja so izumili Dadaisti. Gre za svojevrsten kolaž; rezanje na koščke ali razstavljanje že obstoječega besedila, iz katerega bomo sestavili novo umetniško delo.

Na prvem srečanju (9. decembra) se bomo pogovorili o naših najljubših znanstvenofantastičnih knjigah in utopičnih idejah, ki jih želimo raziskati na delavnici. Potem bomo napisali naše lastne zgodbe in jih prebrali drug drugemu.

Naslednji dan (10. decembra) bomo predebatirali, kar smo napisali, in se odločili, ali želimo svoje zgodbe izboljšati. Zgodbe bomo uredili, razrezali, na novo sestavili in lektorirali, medtem ko jih bomo pretipkavali na računalnik. Na koncu bomo oblikovali skupno fotokopirano knjižico (zin) z našimi zgodbami (vsaka udeleženec bo prejel svojo kopijo). Najboljša dela bodo predstavljena na zaključnem perfromativnem večeru (11. decembra).

Delavnice so brezplačne in odprte za vse, število udeležencev je omejeno na 12 ljudi. Nobena predhodna znanja iz pisanja niso potrebna. Zaželjeno je, da s sabo prinesete časopise, revije in druge tiskovine, ki jih želite razrezati. Prijavite se lahko do 8. decembra na e-poštni naslov info@mikk.si ali po telefonu 02 534 98 90.

Tea Hvala eksperimentira s skupinskimi metoda pisanja od leta 2008. Rada bere znanstveno fantastiko, še posebej tisto, ki šviga med žanri in spoli. Delavnice skupinskega pisanja imenuje Svetovi drugih, ker meni, da je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno to, da se trudiš razumeti pisanje ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.
Več o preteklih delavnicah: http://prepih.blogspot.de/p/svetovi-drugih-in-other-worlds.html

*

Graf-a-ton (Izland)
Na delavnici Graf-a-ton se bomo potopili v procese nastajanja analognih vizualij na najbolj klasičen način, pri katerem se slika ustvarja v živo in jo samo s pomočjo svetlobe, leče in ogledala projiciramo na izbrano površino. Pri tem bomo uporabljali grafoskope in različne materiale, s katerimi bomo vplivali na lastnosti svetlobe in s tem na projicirano sliko.

Prvi dan delavnice (9. decembra) bo namenjen krajšemu uvodu, ki mu bo sledilo eksperimentiranje v praksi, s tekočinami, barvili in raznimi predmeti različnih prosojnosti, ki bojo udeležencem na voljo. Na koncu se bodo udeleženci razdelili v skupine in naredili načrt za samostojne projekte, ki jih bodo izvedli naslednji dan. Drugi dan (10. december) bodo udeleženci razvili svoje projekte in pripravili gradivo za skupno predstavitev na vizualnem jam sešnu!

Delavnice so brezplačne in odprte za vse. Nobena predhodna znanja niso potrebna. Zaželjeno je, da s sabo prinesete barvne folije, papir in karton. Prijavite se lahko do 8. decembra na e-poštni naslov info@mikk.si ali po telefonu 02 534 98 90.

Dvojec Izland, ki ga sestavljata Gašper Milkovič Biloslav in Marko Vivoda, razvija inovativne oblike VJ-­janja, s katerim se distancira od vse­ prepogostega digitalnega ustvarjanja. Izland raziskujeta možnosti ustvarjanja abstraktnih vizualnih realnosti, osnovanih na eksperimentiranju z raznimi analognimi tehnikami. Njuno delo navdihujejo kemijski poizkusi, interaktivna umetniška dela, eksperimentalni film in animacija, principi kimatike in mehanske igračke. Ustvarjata žive vizualne performanse, instalacije ter vizualije za koncerte in liveact­e. Več o preteklih projektih: https://vimeo.com/izland

*

Nasnemavanje znanosti: ustvarjanje avdio-vizualnega vesolja iz nič (Joe Bentley, Matej Končan)

Tekom dvodnevne delavnice bomo ustvarjali zvočne slike, ambient in zvočno imaginacijo, s katerimi bomo predstavili vizualno delo ostalih delvnic. Zvočno podlago pisanim in grafičnim oblikam. Sledili bomo podobnim pristopom, kot tistim zvočnega oblikovalca Bena Burttsa, ko so ga prosili, naj ustvari “zvoke” Vojne zvezd.

Prvi dan se bo osredotočil na snemanje vseh vrst organskih in analognih zvokov z inštrumenti, glasom, najdenimi predmeti, gospodinjskimi pripomočkov idr. Drugi dan bomo te posnetke uredili in obdelali in delavnica bo tako hkrati tudi uvod v programsko opremo, kot sta Ableton Live in Logic. V slednih bomo uporabili sodobno tehnologijo za pospešitev, upočasnitev, rezanje, urejanje in plastenje zvokov v “zvočne palete”, ki bodo uporabljene za spremljavo in barvanje rezultatov zaključnega perfrormativnega dejanja Poskus v prikazu fantastike znanstvenosti.

Delavnice so brezplačne in odprte za vse. Nobena predhodna znanja niso potrebna. Prijavite se lahko do 8. decembra na e-poštni naslov info@mikk.si ali po telefonu 02 534 98 90.

Joe Bentley se več kot 20 let ukvarja z zvočnimi dimenzijami, ki prepletajo naš vsakdanjik. V tem času si je pridobil sloves po svojih skrajnih, a vendar v poslušalce usmerjenih DJ setih, preciznim smislom za čas in surovih turntablističnih veščinah. V zadnjih letih se posveča produkcijski plati svojega življenja, iz zvočnega pa se vse bolj nagiba v performativno gledališko in filmsko področje.

Matej Končan že 15 let ustvarja elektronsko glasbo in raziskuje nove možnosti simbioze analognega z digitalnim, hkrati pa je aktiven tudi na področju vizualnega ustvarjanja. Ustvarjal je tudi glasbo za gledališke predstave in igral klaviature v različnih glasbenih skupinah. Trenutno se posveča predvsem ustvarjanju lastne glasbe in novim možnostim interaktivnega spajanja le-te z vizualnim.

Biotehnologijo (in koktajle) ljudem!

Robertina Šebjanič: DNK koktajl
Tea Hvala in Small but dangers: Svetovi drugih

Petek, 27. november 2015, CMAK Cerkno 

FOTOGRAFIJE Z DOGODKA (Facebook)

Kakšen bi bil svet, v katerem bi se biotska raznovrstnost večala s pomočjo evolucije in biotehnologije, če slednje ne bi vodila želja po dobičku, temveč cela vrsta umetniških, kulinaričnih in drugih vzgibov, ki bi vznikali sproti, med ustvarjanjem v cenovno dostopnih kuhinjskih laboratorijih?

Genski inženiring je znanstvenicam/kom dal silno moč. Nastopajo v vlogi tehnoloških stvarnikov novih živih bitij in s tem utrjujejo človeško samoljubje, po katerem je vsa narava podrejena potrebam ljudi. Številni mediji nas v isti sapi prepričujejo, da se v genih skriva odgovor na vsa vprašanja, tudi družbena in psihološka.

Toda na zemlji že sedaj živi preko osem milijonov vrst, pri čemer ljudje večine sploh ne poznamo. Včasih se zdi, da niti človeške ne poznamo prav dobro.

Z znanstvenega vidika je vsak pomislek o dejanski uporabi biotehnologije mogoče zavrniti kot moraliziranje prestrašenih nevednežev. S filozofskega vidika je logika, po kateri je vsako tehnologijo nujno uporabiti samo zato, ker obstaja, deterministična na podoben način kot ravnanje človeka, ki zaradi strahu pred spremembami vztraja pri starih navadah in prepričanjih. A obstajajo še drugi vidiki.

Umetniške in kulinarične vidike biotehnologije bomo spoznavali v petek, 27. novembra 2015, v CMAK-u Cerkno.

16h-19h: Svetovi drugih 

Na delavnici Svetovi drugih bomo na glas razmišljali o biotehnologiji s pomočjo literarnih in likovnih tehnik, primernih za skupinsko delo: kolaža in slastnega trupelca. S seboj prinesite izrezke iz časopisov ali revij (članke, fotografije, reklame) na temo genskega inženiringa in drugih področij, povezanih z biotehnologijo (biologije, kemije, farmacije, medicine, kmetijstva ipd.). Nekaj gradiva bo že pripravljenega. Nastala dela bomo razstavili v CMAK-u in objavili v knjižici. Delavnico vodijo Tea Hvala in Small but dangers.

Tea Hvala piše in prevaja feministična besedila, najraje znanstveno fantastiko. Delavnice skupinskega pisanja Svetovi drugih vodi od leta 2008. Od oktobra letos s Small but Dangers pripravlja radijsko oddajo Pisani svet. http://prepih.blogspot.si/

V tandemu Small but dangers sodelujeta Mateja Rojc in Simon Hudolin Salči. V svojih slikah, videih, performansih in akcijah izprašujeta vizualne režime v času zasičenosti z medijskimi podobami resničnosti. http://smallbutdangers.cerkno.net/

Več o Svetovih drugih: http://prepih.blogspot.si/p/svetovi-drugih-in-other-worlds.html


20h: DNK koktajl

Bioumetnica Robertina Šebjanič bo predstavila dokaj preprost postopek ekstrahiranja DNK iz rastlin in pripravila »koktajl«, v katerem je s prosim očesom vidna DNK jagod. Jagodni DNK koktajl je sestavljen iz jagodnega pireja in alkohola. Ker jagodni DNK vsebuje zelo dolg polimer, se grudice DNK-ja združijo z alkoholno plastjo in skupaj tvorijo dovolj dolge pramene, da so vidni brez mikroskopa. 

Jagodni DNK koktajl (Vir: YouTube)

Primer izdelave: https://www.youtube.com/watch?v=rESHv7d7O88 

Poleg tega (komaj pitnega) napitka bomo skupaj pripravili nekaj slastnih koktajlov, zazrtih v vesolje, denimo polarni sij in možgansko krvavitev vesoljca. Okušali jih bomo ob videoprojekciji gurmanskih odlomkov iz znanstvenofantastičnih filmov in futuristični glasbi po izboru Robertine Šebjanič.

Robertina Šebjanič ustvarja intermedijsko umetnost in bioumetnost. Med njene odmevnejše projekte spada zvočno-vizualni performans Aurelia 1+Hz, v katerem je proučevala meduze, in Humalga, genetski hibrid med človekom in algo, ki ga je ustvarila v sodelovanju z bioumetnico Špelo Petrič. http://robertina.net/

Udeležba na obeh dogodkih je brezplačna. Podpirata ju Občina Cerkno in CMAK. 

Facebook vabilo.
Naslovnica: Tea Hvala & Jure Pirih

Druga radijska oddaja Pisani svet

V drugi oddaji prisluhnite intervjuju s pisateljem Tomažem Kosmačem - Kosmotom, ki je v začetku novembra v Godoviču spregovoril o življenju kot najboljši snovi za zgodbe, odzivih ljudi, omenjenih v njegovih romanih, svoji priredbi evangelija in katolicizmu v Sloveniji, protestiranju z besedami namesto dejanji, nastopih s skupino Hidrogliste in razliki med pijanci in alkoholiki. Prebrali bomo tudi odlomek o Facebook revolucionarjih iz njegovega romana Sabina (2014). 

Sledi zvočna krpanska o mitih, zaslužnih za nastanek slovenske nacije. V njej nastopajo Agropop, dr. Božo Repe, Mako Sajko in France Prešeren v interpretaciji Marka Breclja in Ivana Volariča Fea. O tem, zakaj ljudi, živali in rastlin ni mogoče zamejiti z žičnato ograjo, pa naj še tako bode, in sledeh politične zgodovine v slovenščini, razpravljamo s pomočjo slovarja Razvezani jezik, Jožice Ogrizek in Borisa Piriha iz kmetije Pr Vojsku (Stopnik) in pesnice Wisławe Szymborske. 

Oddajo pripravljamo Small but Dangers in Tea Hvala.  

Vabljene, vabljeni k poslušanju v ponedeljek, 23. novembra 2015, ob 21h.
Napol v živo na frekvencah radia Primorski val ali na spletu, kasneje tukaj.  

Da je svet pisan, verjamejo tudi Občina Cerkno, Primorski val, CMAK in GAYA Cerkno.

Oddaja Sektor Ž: F!

V novembrskem Sektorju Ž se nam premierno pridružuje nova sodelavka oddaje, Zala Turšič, ki sicer deluje v Aktualnopolitični redakciji. Pripravila bo prispevek o srečanju z Gudrun Schyman, eno od vodij švedske stranke Feministična iniciativa (Feministiskt iniativ), ki je potekalo 28.10.2015 v prostorih Sindikalne dvorane Elektra Ljubljana. Teja Oblak bo pripravila kratko poročilo z 10. festivala lezbičnih identitet LIFT, ki je od 6.-8.11.2015 potekal v Budimpešti v organizaciji edine madžarske lezbične organizacije Labrisz. Zaključile bomo s kratkim naborom prihajajočih dogodkov. 

Novembrsko oddajo pripravljamo Klara Otorepec, Zala Turšič in Teja Oblak. 

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 21. novembra 2015, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

*

In the November edition of Sektor Ž we will be joined by a new co-author of the show, Zala Turšič. She is otherwise a member of the radio section that covers current political events and topics. Zala is going to prepare a report of the meeting with Gudrun Schyman, one of the leaders of the Swedish Feminist Initiative party (Feministiskt iniativ), which was held on 28.10.2015 in the Union Hall of Elektro Ljubljana. Teja O. will report from 10th LIFT, Festival of lesbian identities, that occured at November 6-8th at Budapest and was organised by lesbian organisation Labrisz. We will end the november edition with a short selection of upcoming events. 

November edition of Sektor Ž is prepared by Klara Otorepec, Zala Turšič and Teja Oblak.

Tune in! Saturday, November 21st 2015 at 12h, live at Radio Študent. Later, in our archive.

Štiri mene pred Rdečimi zorami

Plakat: Jana Kumberger

Za vse, ki nestrpno pričakujete naslednji, že 17. feministični in kvirovskski festival Rdeče zore, in tiste, ki potrebujete svojo redno dozo feministično in kvirovsko obarvanih dogodkov, kolektiv Rdečih zor pripravlja večer za druženje in pogovor ob pestrem programu.

Vabljene_i v četrtek, 12. novembra 2015, ob 20h v koncertno dvorano Rog. 

PROGRAM
Predstavitev nove št. revije Gender-Apokalipsa o feministični znanstveni fantastiki
Koncert She Said Destroy! (It)
Predvajanje kratkih feminističnih in kvirovskih pornografskih filmov
Glasbo vrti: Secret Lover (Si)

PREDSTAVITEV GENDER-APOKALIPSE O FEMINISTIČNI ZNANSTVENI FANTASTIKI
Gender številke revije Apokalipsa (in istoimenske založbe), sicer literarne in filozofske revije, ki jih ureja dr. Stanislava Repar, se ukvarjajo s spolom v literaturi in humanistiki na splošno. Tokratna številka (192) je posvečena žensko-avtorski in feministični angloameriški znanstveno fantastični literaturi. Boljkone po naključju je revija izšla prav ob stoti obletnici rojstva priznane ameriške pisateljice Alice Bradley Sheldon (1915 - 1987). Na predstavitvi se bomo pogovarjale_i s sourednicama in prevajalkama omenjene številke revije, mag. Teo Hvala in dr. Ano Makuc, ter prebirale_i odlomke iz prevedenih tekstov. Revijo bo na dogodku mogoče tudi kupiti. Več o reviji.

KONCERT: SHE SAID DESTROY (it)
She Said Destroy! je noise-pop duo projekt, ki je svojo pot začel novembra 2010 v Bologni (It). Sestavljata ga Stefania (bas in vokali) in Emy (bobni in back vokali), kljub različnim glasbenim vplivom jima uspe združevati najbolj lahkoten pop z lo-fi koreninami. Skozi shizofreno raznolikost žanrov sta našli svoj zvok, ki se je uspel prebiti zaradi srečne kombinacije utripajočih zvokov in pop melodij. Izdali sta dve Epja, Conflicting Landscapes (2012) in Gummy Ruins (2013), limited edition kaseto Kombo (2014) in split z bandom Signorine Taytituc (oktober 2015, v kolaboraciji z Stay Home Records and Toten Schwan Records), vse v samoprodukciji in DIY. S temi albumi sta SSD! imeli nastope po severu Italije, v Španiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji in Sloveniji.
http://shesaiddestroy.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/shesaiddestroyy

PREDVAJANJE KRATKIH FEMINISTIČNIH IN KVIROVSKIH PORNO FILMOV
Po ponavljajočih se razočaranjih nad mainstream pornografijo, ki izkorišča igralke_ce ter hkrati postavlja v ospredje zgolj heteronormativne oblike odnosov, smo se bile_i primorane znajti in ustvariti pornografijo, ki bo vključevala tudi naše interese. Zato vam pripravljamo kratek izbor različnih ustvarjalk_cev feminističnih in kvirovskih pornografskih filmov, malo za pokušino, malo zares.

GLASBO VRTI: SECRET LOVER(Si)
Synthpop, electropunk electroclash, post-punk, new/dark/cold wave pa še marsikaj na na "idiot-proofed" programu Virtual DJ.

Na dogodku zbiramo prispevke za izvedbo 17. festivala Rdeče zore!

Organizacija: Rdeče zore
Soorganizacija: Koncertna dvorana Rog
FB dogodek

Prva radijska oddaja Pisani svet

Pisani svet
Radijska oddaja brez vonja, barve in okusa.
 

V oddaji s pripovedovanjem zgodb obujamo pozabljene vezi med dejstvi in domišljijo, med objektivno in subjektivno resnico. Izpostavljamo obrobne zgodbe, za katere v uradni interpretaciji zgodovine praviloma ni prostora. Prednost dajemo pripovedovalcem iz Cerkljanske in njene širše okolice. Zgodbe razumemo široko, kot ustne in zapisane pripovedi na presečišču mnogih kultur. 

 

Navdušeni nad albanskim prevodom mladinskega romana Pisani svet (1958) Franceta Bevka, ki je dodobra potujil njegovo pričakovano domačnost, smo oddajo naslovili po njem. V Pisanem svetu pripovedujemo zgodbe o umetnosti, podprte z glasbo manj znanih izvajalcev in izvajalk: kantavtork, ljudskih pevcev, zvočne poezije, bluesa, hip hopa in drugih zgovornih zvrsti. 

 

Prva oddaja

V prvi oddaji bo cerkljanski pek Fato Krasniqi prebral odlomek iz albanskega prevoda romana Pisani svet (1958) Franceta Bevka. Naš gost bo Berto Peternelj, avtor radijske igre Pravljica o fantu, ki je rad zahajal v bar Pr´Gabrijelu. Predvajamo odlomke iz njegove zvočne pravljice, njegovo poezijo in intervju, posnet nikjer drugje kot Pr' Gabrijelu; o tem, kako je pank prišel v Cerkno, kako je zvenel prvi koncert Laibachov, kako je Berto preživel vojsko, Eto in psihiatrijo, in kako danes razmišlja o norosti, umetnosti in času. Oddajo bomo zaključili s pogovorom o prisvajanju in umeščanju umetniških del v nove kontekste ob primeru fotografije pripovedovalca ljudstva !Kung San, ki smo si jo izposodili za oddajo s sposojenim imenom – brez vonja, barve in okusa. 

 

Oddajo pripravljamo Small but Dangers in Tea Hvala.  

 

Vabljene, vabljeni k poslušanju v ponedeljek, 26. oktobra 2015, ob 21h.
Napol v živo na frekvencah radia Primorski val ali na spletu, kasneje tukaj.
Kontakt: simon.hudolin.salchi@gmail.com 

 

Naslednji oddaji bosta na sporedu 23. novembra in 28. decembra 2015. 

 

Da je svet pisan, verjamejo tudi Občina Cerkno, Primorski val, CMAK in GAYA Cerkno.

Oddaja Sektor Ž: I sing the body electric

Jordan Reyne na Mestu žensk, foto Nada Žgank

I sing the body electric

V oktobrskem Sektorju Ž se sprašujemo, kako to, da je dr. Marjana Dolgana, avtorja Literarnega atlasa Ljubljane, začel “preganjati čas” (Delo, 30.10.2014) ravno takrat, ko bi moral v to enciklopedično delo vključiti književnice - in odgovarjamo s protestnim pismom Društva Vita Activa ter portala spol.si.

Sledi prispevek o še eni odsotnosti. Tea H. je v nemškem Halleju obiskala queerovsko-feministični festival kju_point, kjer je intervjuvala Helen Hahmann, izkušeno soustvarjalko skupnostnega radia Corax. Spregovorila je o svojem videnju razlogov, zakaj na radijskih postajah, tudi Coraxu, še vedno dela precej manj žensk kot moških, in o prizadevanjih, da bi k sooblikovanju radia privabila več ljudi, ki se opredeljujejo kot ženske.

Oddajo bo sklenila reportaža z dogodka, ki uteleša vidnosti umetnic: 21. festivala Mesto žensk. Klara O. bo govorila o nastopu pevskega zbora Praksa (Kino Šiška), okrogli mizi Mreža kulturnih praks družbenega spola JV Evrope (Galerija ŠKUC), filmu Moja sestra suhica (Kinodvor), predstavi Gotharama (Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana) in animaciji Kamenje v mojem žepu (Kinodvor). Obravnavale bomo tudi okroglo mizo Ženske-umetnost-politika (Atrij ZRC) in priložnostno izdajo Časopisa za kritiko znanosti o “Mestu žensk” in “Zamolčanih zgodovinah”.

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 17. oktobra, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.
 
*

In the October edition of Sektor Ž (Sector F), we wonder how is it possible that dr. Marjan Dolgan, the author of the encyclopaedic Literarni atlas Ljubljane (Atlas of Literature in Ljubljana) “ran out of time” (Delo, 30.10.2014) just when it was time to include women writers in the book - and we respond by publishing the protest letter, written by association Vita Activa and webpage spol.si.

The next feature is about another absence. Tea H. visited the queer-feminist festival kju_point in Halle, Germany, where she interviewed Helen Hahmann, the experienced radio maker and board member of Halle’s community radio station Corax. Helen Hahmann addressed the gender asymmetry at Radio Corax and other radio stations, and explained the educational efforts Corax has been making in order to attract more female-identified authors.

We will round up the show with a report from a festival that embodies the visibility of women artists: the 21st City of Women festival. We will speak about the concert of the choir Praksa, the Cultural Gender Practices Network of the South-Eastern Europe panel discussion, the film My Skinny Sister, the performance Gotharama, the animated film Rocks in my Pockets, and the panel discussion Women-Art-Politics, accompanied by the presentation of the special issue of Journal for the Critique of Science (ČKZ) on “City of Women” and “Silenced Histories”.

Tune in! Saturday, October 17th at 12.00 live at Radio Študent. Later in our archive.

The title of the show taken from Walt Whitman's poem "I sing the body electric" (Leaves of Grass, 1856)

Kratka zgodba Golobica na Radiu Ars

V oddaji Literarni nokturno na Radiu Ars so 5. oktobra 2015 predvajali mojo kratko zgodbo Golobica, odkupljeno na letošnjem Arsovem natečaju za kratko zgodbo. Ker posnetek ni dostopen na Arsovi spletni strani, zgodbo objavljam spodaj. 

Komisija (Mateja Perpar, Andrej Stopar in Marjan Kovačevič) je ob 379-ih zgodbah, ki so prispele na natečaj, dobila vtis, da "žanr kratke kratke zgodbe piscem povzroča težave, saj pisanje pogosto daje vtis neuravnoteženosti, z dolgim uvodom in prekratkim oziroma prehitrim razpletom. Poleg tega gre v večini primerov za osebne izpovedi, ki le redko presegajo tožbe nad neuresničenostjo posameznika ter občutek nemoči in praznine ob soočenju z realnostjo".


Golobica

Ob dveh popoldne so bile vse klopi v parku zasedene. Prosta je bila samo klop ob klošarki na koncu kostanjevega drevoreda. Zavila sem tja in sedla med visoki drevesi, ki sta mi zakrili pogled na klošarko. Kostanj na levi je zakril tudi pogled na gospo v kostimu, ki je sedela na drugi strani.

Dan je bil lep, sveže opran. K starim zelenim klopem je sililo grmovje, v katerem so čivkali vrabci. Iz povoščene vrečke sem vzela dva kosa pice in se nagnila naprej, da mi maščoba ne bi pokapljala edinih celih hlač in čevljev. Zagrizla sem v slastno kosilo.

Prihiteli so vrabci, za njimi golobi. Postopali so okrog klopi in čakali na ostanke. Prvi kos pice sem pojedla sama, od drugega sem odtrgala skorjo in jo nadrobila ptičem. Vsi hkrati so se zagnali v drobtine, golobi zibaje, vrabci naravnost in prehitro za okorne golobe; spretno so jim spodnašali koščke izpod kljunov. Nov košček skorje sem vrgla pred enega manjših golobov, stran od vrabcev, a tudi on je šavsali v prazno. Vrabci so že hiteli pod grmovje – s plenom, ki je bil prevelik za njihove kljunčke.

»Zadušite se,« sem rekla pogoltnežem.

Za drevesom, kjer je sedela klošarka, sem zaslišala mrmranje. Se tudi ona pogovarja s ptiči, sem se namuznila. Prvič sem jo videla pred dvema mesecema. V istem parku, prav tako po poletni plohi. Takrat sem mislila, da je popotnica, ki pogumno spi kar na prostem. Mlada, visoka, dolgolasa in močno zagorela se je sklanjala nad isto klop, kjer je sedela zdaj, in iz svojega nahrbtnika jemala premočene obleke. Od spalne vreče, ki jo je razprostrla čez naslonjalo, je curljala voda. Ko se bo posušila, bo krenila dalje, sem pomislila. A naslednjega dne je bila še vedno v parku. Dan zatem tudi. In tako že ves julij in avgust.

V tistem so se ptiči razbežali. Izza drevesa je stopila klošarka z rokami, uprtimi v pas. Videti je bila jezna. Previdno sem jo pozdravila, a me ni slišala. Gledala je proti sosednjim klopem.

»Jo vidiš?« je rekla.

Nagnila sem se naprej. Na klopeh med kostanji so vsaka zase sedele ženske. Urejene, najbrž iz okoliških pisarn. Najbliže je bila gospa v sivem kostimu. S plastičnim priborom je zajemala rezance iz stiroporne posode.

Skomignila sem.

Klošarka se je nemirno prestopala na mestu. Naenkrat je dvignila roko in s prstom pokazala na žensko v kostimu. »Krava! Sovraži golobe!« je zakričala. Dolgi črni lasje so ji zaplesali okrog divjih oči.

Uradnica jo je slišala. Boječe se je ozrla k nama.

»Nisi videla, prej je hotela pohodit goloba, toliko, da ga ni ubila. Krava neumna!« Obrnila se je k meni in me premerila z dolgim pogledom. »Ti si v redu, vidim, da si v redu. Ja. Ampak ona ...« Spet je naperila prst v sosedo. »Golobi niso prišli iz Amerike, da boš ti hodila po njih!«

»Saj ni bilo nalašč,« sem jo skušala pomiriti. »Mogoče se ji je zapletel med noge.«

»Zapletel, ja.«

»Kako to misliš, da so prišli iz Amerike?«

Klošarka je odtrgala oči od prestrašene gospe. »Ja, kako – s Kolumbom!«

Zasmejala sem se. Ni se odzvala. Gledala je golobe, ki so se drenjali ob njenih preklastih nogah. Potem se je naglo obrnila, da so ptiči zafrfotali, in izginila za kostanjem. Vrnila se je z zavojem riževih vafljev. Začela jih je drobiti in metati ptičem, in ko so prihiteli k njej, se ji je čez usta razlegel nasmeh. »Pridite, punce moje, jejte« jim je prigovarjala. »Najprej ve, punce imajo prednost.«

Preden sem jo utegnila vprašati, kako ve, da gre za samice, je pokazala na manjšega, sivorjavega goloba. »Spoznaš jih po barvi,« je rekla, »punce so svetlejše, lepše. Ja, golobice moje,« se je nagnila k pticam, ki so se plašno umaknile, »najlepše ste.« Vrgla jim je novo pest drobtin in se začela ritensko umikati proti svoji klopi. Jata ji je sledila.

Zagledala sem se v ohlajene ostanke pice na svojih kolenih. V zadregi sem pomislila, da ji nisem ponudila niti koščka, medtem ko je sama razdajala vaflje golobom. Čisto mogoče, da bo zaradi tega ostala lačna. Odločila sem se, da ji bom dala nekaj drobiža, a mi pica vseeno ni teknila. Spraševala sem se, kako se je znašla na cesti. Stara je bila največ trideset let in videti je bila zdrava, nikakor ne na drogi. Tudi na alkoholu ne. Samo njen pogled me je begal. Ko se je odločila, da sem »v redu«, me je pogledala predirljivo, a vendar od daleč, odsotno, kakor da ni zares tam. Morda je na tabletah, sem tuhtala, ko sem zaslišala njen krik.

»Glej ga, prasca, si ga videla?!«

Jezno je strmela v ptiče. Nič nenavadnega nisem opazila, golobi in vrabci so se kot običajno gnetli pred klopjo. Vprašujoče sem jo pogledala.

»Nisi videla?« Pokazala je na večjega, temno sivega goloba s svetlikavim obročem okrog vratu. »Na ta malo se je spravil. Naskočit jo je hotel, a se je umaknila. Glej! Saj vidiš, da hoče samo v miru pojest do konca. Marš,« je brcnila proti golobu. Jata se je leno razbežala in se v hipu vrnila k njenim nogam. Temni golob je še naprej zasledoval golobico. Medtem ko je v cikcaku stopicljala pred njim in kljuvala po tleh, ji je skušal prestreči pot. Ko se ji je približal, je klošarka planila nadenj. »Prasec,« je zakričala, »pusti jo, poberi se!« Golob je stekel stran, ona pa v japonkah za njim. Pognal se je od tal in poletel k spomeniku sredi parka. Sledila mu je vsa jata. Klošarka se je ustavila sredi poti, nekaj je zakričala in s pestjo zažugala golobu. Nato ji je roka omahnila ob telo. Počasi se je obrnila in vrnila k meni.

Ni me pogledala. Strmela je v vrabce pri mojih nogah. »Vi kar jejte,« je rekla mirneje, »jaz bom šla na pico.«

»Imaš dovolj denarja?«

»No, če lahko kaj primakneš zraven …« me je ošinila.

Prikimala sem in iz žepov izbrskala drobiž. »Vzemi, ni veliko, a za kos bo dovolj.«

»V redu bo,« je rekla, »ta velik denar moraš zadržat zase.« Ozrla se je k svoji klopi. »Počakaj,« je rekla in izginila za drevo. Kmalu se je vrnila z zmečkano vrečico. V njej so samevale tri suhe fige. »Vzemi,« je rekla.

»Raje jih imej zase,« sem odkimala.

»Ne, zate so. Ti si v redu.«

»Hvala,« sem odgovorila, »ti si tudi.«

Fige sem pospravila v žep. Mimo klopi, s katere je klošarka pregnala gospo v kostimu, sem šla z olajšanjem človeka, ki ima kam iti.

Tistega večera je močno deževalo.

Kako skrhati nož?

O napovedanem zmanjševanju proračunskih sredstev za kulturo se govori kot o rezu v kulturo. Če metaforo o rezanju vzamem dobesedno, bi početje trenutne vlade lahko opisala kot samopoškodovanje. Psihologizacija je povsem na mestu, saj govor o rezih nekaj tako velikega in razpršenega, kot je državna politika, skrči na eno samo nasilno in obenem ranjeno telo – in z zategovanjem pasov ni nič drugače.

Naj poskusim: država, ki se reže, agresijo naperi proti sami sebi. Ima nizko samopodobo, sovraži se, zaprta je vase, depresivna in tesnobna, občutljiva na zavrnitev, prepričana, da ni zmožna obvladovati težav in da nima ne nadzora ne moči nad svojim življenjem. Posledično se izogiba neprijetnim situacijam in težavam. Značilno je, da se počuti nerazumljeno, da se boji intimnosti in odgovornosti, da ima težave pri izražanju svojih čustev. Samopoškodovanje je njen disfunkcionalen poskus obvladovanja in izražanja teh težav. S tem si olajša napetost in tesnobnost ali pa se s tem ponovno počuti živa.

Ni povsem jasno, čigavo je to telo, a če predpostavimo, da državo sestavljamo tako vladani kot vladajoči, in da bo rezanje kulture škodilo vsem, potem gre dejansko za samouničevalno politiko. A metafora rezanja ni le slikovita, je tudi priročna. Ker si metaforično telo bolečino zadaja kar sámo, na ta način poosebljena država izbriše razliko med ljudmi, ki režejo, in ljudmi, ki bolijo. Izbriše dejstvo, da bodo rezi v kulturo dolgoročno res škodili vsem, kratkoročno pa predvsem ranjenim, ki bi zbežali čim dlje od nožev, a kaj, ko so odvisni od proračunskih sredstev.

Ne govorim o samozaposlenih v kulturi, ti se že pregovorno vedno znajdemo. Govorim o nevladnih organizacijah in javnih zavodih. Društvo Asociacija je v protestnem odzivu na avgusta napovedano krčenje sredstev (govorilo se je o 17 milijonih evrov v letu 2016 in 20 milijonih v letu 2017) ugotavljalo, da bi se ob takšnem upadu sredstev zaprlo od dvesto do štiristo nevladnih organizacij, medtem ko bi javni zavodi, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, zmanjšali obseg dela, zapirali prostore in odpuščali delavce. Toda javni zavodi morajo že sedaj iskati dodatna sredstva na projektnih razpisih zunaj države in že sedaj si nižajo stroške s povečevanjem števila pogodbenih delavcev na račun zaposlenih. Med vse pogostejše strategije preživetja javnih zavodov spada tudi trženje oziroma oddajanje prireditvenih prostorov zunanjim organizatorjem.

S tovrstnimi »javno-zasebnimi partnerstvi« načelom ni nič narobe. Korist je lahko obojestranska: javni zavodi dobijo denar za svojo neprofitno dejavnost, organizatorji komercialnih dogodkov in ljudje, ki na njih nastopajo, pa z umestitvijo na priznano kulturno prizorišče pridobijo ugled in deloma tudi občinstvo – še toliko bolj, če javni zavod dogodek promovira pod svojim imenom. Težave nastopijo, če javna ustanova svoje prostore odda kateremukoli zunanjemu organizatorju, ki dobro plača. V tem primeru se lahko zgodi, da so vsebine komercialno naravnanih dogodkih v popolnem nasprotju z javnim interesom, vendar se z njim lahko kitijo, ker se odvijajo v javnih zavodih. In ko se na javni zavod naslovi kritika, da (denimo) seksistične, homofobne ali rasistične vsebine nimajo tam kaj iskati, se vodstvo vse pogosteje distancira, rekoč da dogodek pripravlja zunanji organizator, zato vsebinsko ni povezan z javnim zavodom. Poleg tega dogodka ne morejo odpovedati, ker potrebujejo denar.

V preteklosti so bili ugovori proti zunanjim prireditvam z diskriminatornimi vsebinami pogosto uspešni. Če ne prej, so se vodstva javnih zavodom morala odzvati in ukrepati, ko so se kritiki obrnili na širšo javnost, saj so spoznala, da je ugled njihovega kulturnega prizorišča dragocenejši od najemnine, pa čeprav so slednjo nedvomno potrebovala. Če se bodo sredstva za kulturo dejansko zmanjšala do napovedane mere, bodo javni zavodi še pogosteje oddajali svoje prostore v najem komercialnim ponudnikom, pri tem, komu jih bodo oddali, pa bodo vse manj izbirčni. Argument, da ne gre drugače, ker potrebujejo denar za vzdrževanje prostorov in prirejanje nedobičkonosnih dogodkov, bo imel vse pogosteje zadnjo besedo, pa čeprav bodo tisti, ki ga bodo v odgovor na kritike izrekali, vedeli, da govorijo jezik denarja iz lastne nemoči.

Po najbolj črnem scenariju bodo tudi v javnih zavodih postopoma prevladale potrošne vsebine, namenjene brisanju razlik, znanja in spomina na čase, ko se je s protestom še dalo kaj doseči. In manj ko bo prireditev, ki bi na to opozarjale, manj bo ljudi, ki bi jih to sploh zmotilo. Če koga bo zmotilo in se bo oglasil, je vprašanje, če ga bo kdo podprl. Po tem črnem scenariju bo vse manj ljudi, ki bodo od države zahtevali, da odvrže svoj nož, kot tudi vse manj ljudi, ki bodo svoje brazgotinasta telesa zastavili za kulturo brez države in trga, za samoorganizirane dogodke, kjer se je vedno dalo narediti vse živo – brez denarja in brez samopoškodovanja. K sreči še nismo tam. Zato velja podpisati peticijo proti rezom v kulturi, nadlegovati javne zavode s svojimi kritikami in predlogi, podpirati nevladne organizacije, obiskovati samonikla prizorišča in si lajšati napetost ob pogledu na tisti vse bolj skrhani nož.


Prvič objavljeno v Dnevniku, 29.9.2015. 

Okrogla miza Ženske-umetnost-politika in predstavitev nove št. ČKZ na Mestu žensk

V okviru 21. festivala Mesto žensk bo potekala predstavitev nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki obravnava Mesto žensk in zamolčane zgodovine. V bloku, posvečenem dvajsetletni zgodovini festivala, sem objavila esej "Prizorišči vztrajnega upanja". Po predstavitvi sledi okrogla miza Ženske - umetnost - politika. 

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
in
spletni portal spol.si

vabita na
predstavitev številke ČKZ Mesto žensk in okroglo mizo

Ženske – Umetnost – Politika

v sredo, 7. oktobra 2015 ob 14. uri
v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Enaindvajset let Festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk sta spremljala procesa regresije delavskih pravic in banalizacije politike. Pogoji za delo v poljih kulture, umetnosti, znanosti so komaj še vzdržni. Državna politika enakosti spolov, ki je Mesto žensk iniciirala preko Urada za žensko politiko, izginja. »Kriza«, najsi bo ekonomska ali begunska, je postala normalno stanje, predvsem pa opravičilo za uvajanje protienakostnih politik.

Če etablirana politika nima razvojne, ekonomske in družbene vizije, ali jo ima progresivni del civilne družbe? Kakšne alternative se ponujajo na križiščih umetnosti, aktivizma in feminizmov? Kako nevladni sektor, neodvisne in avtonomne organizacije ter pobude presegajo reprodukcijo prekarnih odnosov in kako posegajo v prevladujoče politične diskurze?

Razpravljale bodo: 
Tea Hvala
Vlasta Jalušič
Teja Reba
Lilijana Stepančič
Lana Zdravković

Moderirata: 
Nina Kozinc in Iztok Šori

Video in fotografije z dogodka.

Predavanje o feminizmih v Sloveniji na festivalu Q (kju_point)

Med 8. in 15. oktobrom bo v Halleju v Nemčiji potekal tretji festival Q. ali kju_point s tematskim podnaslovom detail_widerstand (detajl_upor). Na njem bom govorila o feminizmih v Sloveniji, o njihovem zgodovinskem kontekstu in o tem, kako se posamezne iniciative odzivajo - ali ne odzovejo - na aktualne dogodke kot tudi na širšo družbenopolitično in ekonomsko situacijo. Predavanje bo v angleščini.

Celoten festivalski program (PDF).
FB dogodek.
Spletna stran.

Lecture & discussion Feminisms in Slovenia
Organiser, writer and sociologist Tea Hvala is going to talk about the current socio-political situation in Slovenia and feminist responses to it by discussing the following questions: Which leftist feminist group and individuals are visible today? What are their political views and activist strategies? What are their ties to other leftist initiatives? What are their ties to LGBT groups? Which issues are publicly discussed because of feminists and which political victories have been won? Which issues continue to be ignored?

*

Feminismen in Slowenien
Samstag, 10. Oktober 2015, 19 Uhr
Vortrag von Tea Hvala (Cerkno, Slowenien)

Tea Hvala spricht über die aktuelle soziopolitische Situation in Slowenien und feministische Antworten darauf. Sie geht von folgenden Fragen aus: Welche linken feministischen Gruppen und
Individuen sind gerade sichtbar? Was sind ihre politischen Ansichten und was ihre aktivistischen Strategien? Wie sind sie mit anderen linken Strömungen verbunden und wie mit LGBT Gruppen? Welche Themen werden dank Feminist*innen in der Öffentlichkeit diskutiert und welche politischen Siege wurden errungen? Welche Themen werden weiter ignoriert? Teil des Vortrags sind auch Filme und Videos verschiedener feministischer Initiativen.

Tea Hvala ist Autorin und Organisatorin. Sie hat Komparative Literaturwissenschaft, Kultursoziologie und Gender Studies studiert. Sie schreibt Kolumnen und Essays über lokalen feministischen Aktivismus, grassroots media und die Rückforderung des öffentlichen Raums, von denen die meisten auf ihrem Blog Prepih (»Durchzug«, prepih.blogspot.de) zu lesen sind. Sie ist Co-Moderatorin der feministischen Radiosendung Sektor Ž (»Sektor F«) und hat von 2002 bis 2013 das internationale queer-feministische Festival Rdeče zore (»Rote Zoras«) mitorganisiert. Ihr letztes Zine heißt Stiff Smiles (2013).

Superjunakinje v oddaji Sektor Ž, 19.9.2015

Kosana Marić, foto Tilen Božič

Po poletni pavzi se v eter Radia Študent vrača Sektor Ž, še vedno edina feministična radijska oddaja v Sloveniji. Tokrat dve reportaži: Teja O. je v začetku septembra v Mariboru obiskala predstavitev knjižice »Superjunakinje izza zidov!«, v kateri so Vstajniške socialne delavke zbrale zgodbe žensk, zaprih za zidovi totalnih institucij. Kot so zapisale v vabilu, so zgodbe » odštekane, polne dragocenih izkušenj, uporabnih taktik preživetja, norih idej in vsakdanjih želja«. Sledi kratek intervju z eno redkih, če ne kar edino guslarko v Srbiji, Kosano Marić, ki je prejšnji vikend nastopila na festivalu eksperimentalne glasbe Shina Fest v Idriji. O tem, ali moška zgodovina vojskovanja, visoke politike in ljudskih uporov zveni kaj drugače, če jo »izgovarja« ženska, se je s Kosano Marić pogovarjala Tea H. Septembrsko oddajo povezuje Klara O., ki je poskrbela za napovedi dogodkov in jako fino muziko. Vabljene_i k poslušanju!

Sobota, 19. september 2015, ob 12.00 v živo na Radiu Študent. Posnetek oddaje.

*

Sektor Ž - still the only feminist radio show in Slovenia - is back!  This time, with two reports: in the beginning of September, Teja O. visited Maribor where Vstajniške socialne delavke (Uprising social workers) presented the booklet "Superjunakinje izza zidov!" ("Superheroined from behind the walls!"), where they collected the stories of women who are shut being the walls of total institutions. According to Uprising social workers, their stories are "bezoomny, rich with precious experience, useful survival tactics, crazy ideas and everyday desires". The second part of the show features a short interview with (probably) the only guslarka from Serbia, Kosana Marić. (Guslars are singers who performs long narrative tales while playing a one-stringed instrument, called gusle). Tea H. interviewed Kosana Marić and wondered whether the male history of war, high politics and people's revolts sounds differenty when it is performed by a woman. The September edition of Sektor Z is going to be hosted by Klara O. who also prepared the news and the tunes. Tune in!

Saturday, Sept. 19th 2015, at 12.00, live at Radio Študent. Audio archive.

Kokoška in ptiči - literarni večer z Vesno Lemaić

Na 17. festivalu Cmakajne bo v času Bevkovih dnevov potekal literarni večer z Vesno Lemaić, ki bo v knjižnici v Cerknem predstavila svoj zadnji roman Kokoška in ptiči.

Kokoška in ptiči je roman o uporu, iskanju moči in samoorganiziranju v času krize. V ospredje je postavljeno dogajanje v letih 2011 in 2012, ko protestnice in protestniki v okviru gibanja 15o zasedejo ploščad pred borzo in se za šest mesecev utaborijo v kampu Bojza. Pod dogajalnim površjem avtorica spregovarja o skritih zobnikih medčloveških odnosov, ljubezni, iskanju svojega mesta v družbi in osmišljevanju upora.

Vesna Lemaić je doslej objavila kratkoprozno zbirko Popularne zgodbe (2008), roman Odlagališče (2010) in roman Kokoška in ptiči, ki je pred kratkim izšel v zbirki Škuc – Lambda. Več o avtorici.

Petek, 18. september 2015, ob 19.00 v Bevkovi knjižnici v Cerknem.

FB dogodek
Program 17. festivala Cmakajne
Program Bevkovih dnevov

V Primorskih novicah je 22. septembra izšel članek Saše Dragoš o literarnem večeru. Omenjen je tudi v članku o celotnem Cmakajnu.