Bronhitis - s/t demo (2007)

 Tape recordings, bass, metronome and voice. Recorded in 2007.

1) Nikotin

2) Fani
Today, he’s going to sit next to me.
He sat next to me yesterday.

Sunday… I saw… Janez, the priest.
Sunday… I saw… Janez, the priest.

Condolences, she was sick.
What can you do, what can you do.
Won’t be coming this week. Condolences.

3) Ultrazvočnik

Poslala je vabilo na žur. Podpisala je sebe, moža, psa in »otročička«. Na naslovnico je prilepila fotokopijo ultrazvočnega posnetka svojega trebuha. Na posnetku je gibanje, teža, mnogo zvezd v nôči. Prosojnost in snov, ki se iz vsake točke širi na nešteto novih: oblak, dim, pepel, pesek obenem. Obrnila se bo od znotraj navzven. Njena mehkoba se bo strdila v kožo nekoga, ki bo od znotraj spet ves mehak.

… naj diha z mravljami in troti. Naj bo nikogaršnji. In naj ne bodo žalostna telesa deklet, ki se nikoli ne bodo nabreknila v najdaljši čudež. Naj ostanem v zavetju trebuha, rok, misli. Naj se ne zgostim v človeka, temveč v pepel ali pesek. A če že: potem naj bom iztegnjena roka, ki v bolečini in radosti, kot pravijo, gre svojo pot.

Ultrasound Speaker
She sent an invitation to her party. Signed herself, her husband, their dog as well as their “baby”. Glued a photocopied ultrasound image of her belly to it. There is movement, weight, there are many stars on that image. Transparency and matter, spreading from each point to numerous others: a cloud, smoke, dust and sand all at once.

She is going to turn inside out. Her softness will harden into skin for someone who is going to be all soft on the inside again.

…let it breathe with ants and drones. Don’t let it belong. And don’t let girls’ bodies sadden if they may never swell to the shape of the longest miracle. Let me stay in the shelter of bellies, arms, thoughts. Don’t let me thicken into a person but into ashes or sand. And if I do: let me be a hand stretched out, one that, as they say, walks its own path in both pleasure and pain.

4) Reka v temi 
Reka v temi je močvirje.
Meglice hrumijo.
Nad mostom – tišina.

Ob šestih zabrnijo stroji.
Pogovarjamo se kriče.
Mož ob stroju posluša bitje svojega srca.
Bum-bum, bum-bum, bum-bum.


The River at Dawn
The river at dawn is a swamp.
Haze hums.
Above the bridge -- silence.

At six, the machinery roars.
We talk screaming.
Machine man listens to his heart beat.

Bum-bum, bum-bum, bum-bum.
Bum-bum, bum-bum, bum-bum.

5) Nerve

Koncert zasedb Kiss the Bottle in Face Up To It!

Dokaj sveža zasedba KISS THE BOTTLE igra melodičen hardkor pank. Spevno, a tudi udarno in trpko glasbo v bendu ustvarjajo “staroste” francoske emo scene iz začetka in sredine devetdesetih, ki prisegajo na pankersko D.I.Y. etiko in iznajdljivost: bobnar Cristophe (ex Undone, Fingerprint, Jasemine, vodi tudi založbo Stonehenge), kitarist in pevec Gérome (Amanda Woodward, ex Peu Etre, Alcatraz, Carther Matha) in basist Yann (ex The Flying Worker). Na turneji in koncertu predstavljajo komade, ki bodo v kratkem izšli na skupnem albumu s Face Up To It!

Muzika, besedila: http://www.stonehengerecords.com/kissthebottle/

FACE UP TO IT! je anti-fašističen, gejem in feministikam naklonjen, ekološko ozaveščen, živalim prijazen in na bicikle mahnjen hiter old skul hardkor pank! V bendu že deset let igrajo basist Erik (ex Öpstand), pevec Fabien (ex Jean Seberg), bobnar Luc (ex Police Charged, Daymare, trenutno igra tudi s krasterji Gasmask Terrör in fura založbo Ratbone) in kitarist Gasp (ex Noir Les Horreurs, Inertie, Usqvarna). Izdali so dva mini albuma z bendoma Melee in Crucial Selection, sodelovali na vrsti kompilacij, leta 2002 v samozaložbi izdali lastno diskografijo na kaseti, za turnejo s Kiss the Bottle pa pripravljajo nov skupni album.

Muzika, fotke, videi: http://futi.free.fr/

V nedeljo, 10. avgusta 2008, ob 22h v Menzi pri koritu, AKC Metelkova mesto

Koncert AIDS Wolf in Br-Ass-Bass Hit

Menza pri koritu, 6.5.2008
Fotografije: Iztok Vidmar

Lahko bi rekli, da se je sinočnji koncert pričel že pred koncertom, z otvoritvijo nove poslikave na sosednji Jalla Jalli, kjer je na strehi s kratko improvizacijo na dudah med drugimi nastopil Andrej Fon. Improvizacijski je bil tudi nastop ad hoc zasedbe BR-ASS-BASS HIT, ki je koncert v Menzi pri koritu pričela kar med publiko; vsak glasbenik se je iz svojega kota – z balkona, izza šanka, od vhoda in zadnjega dela dvorane – počasi približeval odru. Skupaj s približevanjem je naraščala tudi jakost sprva jazzovskega pihalnega jama na dudah, klarinetu, trobenti in pozavni, kateri so se kasneje pridružili še kontrabas, kitara, bobni in takoimenovani hurli-gurli, strunska pogruntavščina Samota Kutina iz eksperimentalnega cirkusa Salamandra Salamandra. V zasedbi Dario Cortese na dudah, Simon Vene na trobenti, Linč na bobnih in pozavni, Andrej Fon na klarinetu, Miha Kunšič na kitari in Boštjan Benčič na kontrabasu smo poslušali stopnjevanje v smer bučnosti, ki ga je – preden bi se izpelo v brezkončno repeticijo – rešil Linčev nenadni bobnarski vstop in enako nepričakovan konec, ki se je v tišino iztekel z nežnimi zvoki Samotovega hurlija.

Br-Ass-Bass Hit

AIDS volkovom je v hipu, ko so stopili na oder in vklopili štrom, prekurilo basovski ojačevalec. Že je zakrožila šala, da je bil to najkrajši nojzerski koncert, kar smo jih kdajkoli slišali na Metelkovi – seveda, če odštejemo neme solo nastope Minimal Bastarda – ko je bend vendar našel zamenjavo. Začeli so tako, kot se spodobi: neusmiljeno bučno in gotovo bolj živce kot srce parajoče za tiste, ki jih v zvočno razdejanje AIDS Wolf ni potegnila kombinacija razbijaškega ritma in bobnečih rifov a la Arab on Radar, Lightning Bolt ali celo bolj dostopnih Death From Above 1979. A mogoče si je hrup, ki ga AIDS Wolf bruhajo že kakih pet let, res lažje predstavljati z besedami, izposojenimi od Captaina Beefharta: AIDS Wolf zvenijo kot »lignji, ki se v polietilenski vrečki bašejo s testom«.

Hiroshima Eye (AIDS Wolf)

Natanko takšna je tudi specifična in vendar za nojzerje pričakovana estetika AIDS Wolf: vizualno nasilje sitotiskanih plakatov in naslovnic, ki jih ročno izdelujeta bobnar Special Deluxe in pevka Hiroshima Eye v svoji delavnici Seripop, je v preobloženosti, kontrastih in florescentnih odtenkih gneva, ki naj bi, če se vrnemo k zvoku, poslušalce pregnal. Sinoči je prav ta destruktivna moč začarala in v veselje spravila kakih dvajset, trideset ljudi, ki smo hedbengali, se tresli, gugali in krožili v vrtoglavem ritmu bobnov in spolzkih rifih obeh kitaristov, treznila pa nas je drobna, v črno ogrinjalo in pajkovski kostum odeta pevka, ki se je cel koncert sprehajala med folkom in preverjala našo odzivnost na njen glas, obraz, dotik.

Hiroshima Eye (AIDS Wolf)

Zasedbo AIDS Wolf že od nastanka spremljajo določena fama in visoka pričakovanja. Razlogov za to je več: najprej spadajo med bende, ki so se v za umetniško ustvarjanje izjemno vzpodbudnem okolju »kanadskega Berlina« oz. Montrealu lahko izoblikovali ob praktični podpori nekdanjih Godspeed You Black Emperor, ki so dobiček od svoje slave investirali v lokalno sceno; člani Godspeed razpolagajo, na primer, s kar dvema kluboma, ki sta namenjena eksperimentalni glasbi. Potem je tu dejstvo, da bend AIDS Wolf podpira legendarna založba Skin Graft, tudi dejstvo, da je prvi album The Lovvers iz leta 2006 posnel Arlen Thompson iz zasedbe Wolf Parade, pa podatek, da člani AIDS Wolf igrajo tudi v bendu Les Enfants Sauvages in v power duetu Hamborghinni!, kitarist pa igra tudi s člani bolj znane montrealske zasedbe Bell Orchestre.

Special Deluxe (AIDS Wolf)

A medtem ko je kar nekaj kritikov kljub ugodnim referencam glasbo AIDS Wolf odpisalo kot neravno posrečeno kopijo kakih Scissor Grils, Melt Banana ali tudi prej omenjenih Arab on Radar, je bil sinočnji koncert izjemna osvežitev za ušesa, katerim se v Ljubljani upravičeno toži po tako naspidiranem »power nojzu«.

Prvič objavljeno na Radiu Študent v sredo, 7. maja 2008 v RŠ recenziji.