24. okt. 2017

Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik



Vzporedno z letošnjim Mestom žensk so v Ljubljani potekale prve vaje iz projekta Uprizarjati spol - ples razlik, dvoletnega sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo. Namenjen je raziskovanju spola in plesa, osrednje vprašanje pa je, kje se ples kot živa, uprizoritvena oblika umetnosti sreča s spolom kot živim, utelešenim uprizarjanjem jaza.

Projekt vključuje pet ustvarjalk_cev in pet dramaturginj_ov, ki se usposabljajo in ustvarjajo v vseh omenjenih državah. Prvo usposabljanje v Ljubljani je potekalo med 7. in 13. oktobrom. Sodelovali smo: Koldo Arostegui González, Roberta Racis, Jija Sohn, Sophie Unwin, Nataša Živković in jaz.
Sem v vlogi plesne dramaturginje, kar mi je novo. Učim se.

The questions are many. Who is qualified to perform this role and why? What is the impact on how and what a choreographer makes? Is dramaturgy interference, intrusion or is it filling in where there is a lack of some kind? Does it perform a need for the market of dance making? Is the dramaturge a translator, interrogator, a 'prober', interpreter or provocateur? Does dramaturgy function as a support in the lonely act of making or does it split the body of the choreographer in two? (V: Scott deLahunta, Dance Dramaturgy: speculations and reflections Dance Theatre Journal, April 200)


V okviru projekta sem zasnovala tudi pogovor Družine drugače in pletla Mesto mrež, srečanje mednarodnih feminističnih in queerovskih umetniških mrež.

Program celotnega projekta bo združeval širok razpon dejavnosti, kot so praktične in teoretične delavnice, razprave in sestanki, srečanja s strokovnjakinjami_ki in umetnicami_ki ter intenzivno delo z dramaturginjo.


Fotografije Nade Žgank z zaključnega šeranja petih umetnic_kov v Stari elektrarni.
Video Tina Šulc.









9. okt. 2017

Mesto mrež / City of Networks

English version below.

23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk 

Mesto mrež
13. oktober 2017, 10.00-18.00, Stara mestna elektrarna  - Sindikalna soba




Srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture, se bo začel s kratkimi predstavitvami določenih družbeno-političnih kontekstov, ki vplivajo na tematske usmeritve in metode dela omenjenih mrež. Če politična umetnost govori neizgovorljivo in si predstavlja nevidno, kako – kot pobudnice_ki in producentke_i – krmariti med Scilo in Karibdo institucionalizacije in kapitalizacije tako umetnosti kot tudi politike spolov?
Sodelujejo:
  • Mreža kulturnih praks družbenega spola (Slovenija/Hrvaška/Srbija/Bosna in Hercegovina/Makedonija)
  • Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti (Danska)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italija)
Pogovore bo moderirala Tea Hvala.
// v angleščini //
Vstop prost.


Mreža kulturnih praks družbenega spola je platforma, sestavljena iz regionalnih ženskih, feminističnih in kvir festivalov, medijskih spletnih strani in pobud, ki pripadajo nadaljevanju feminističnih praks v regiji in hkrati odpirajo nova polja dejavnosti ter izražajo novo generacijo feministk_ov z različnimi zasebnimi in javnimi zgodovinami. Članice mreže so VoxFeminae.net (Hrvaška), Libela (Hrvaška), Crol (Hrvaška), House of Flamingo (Hrvaška), Živa Muzika (Hrvaška), Fundacija Cure (Bosna in Hercegovina), BeFem (Srbija), Center za dekleta (Srbija), Femix (Srbija), Tiiiit! Inc. (Makedonija), Rdeče zore (Slovenija), Sektor Ž (Slovenija) in Mesto žensk (Slovenija).

Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti povezuje posameznice_ke, institucije in organizacije, ki se ukvarjajo s kvir, feministično in politično umetnostjo v nordijskih in baltiških državah. Ustanovljena je bila leta 2012 v Köbenhavnu na pobudo organizacije Warehouse9. Njen namen je ustvariti platformo za regionalno povezovanje in izmenjavo. Mreža je razvijajoči se forum za umetnice_ke in aktivistke_e ter spodbuja produkcijo, predstavljanje in kontekstualizacijo novih umetniških del.

Il Cassero LGBT Center iz Bologne so člani italjanskega LGBT društva ARCI - ARCIGAY. Med drugim producirajo tudi mednarodni festival Gender Bender, ki italijanski javnosti predstavlja novo metaforiko, povezano s spolnimi identitetami, spolnimi usmerjenostmi in telesnimi reprezentacijami, izhajajočimi iz sodobne kulture. Festival je del mreže Bologna Contemporanea. Gender Bender je pobudnik evropskega projekta Uprizarjati spol ter projekta Teatro Arcobaleno, ki je namenjen otrokom in družinam in ki skozi gledališče spodbuja spoštovanje razlik, videnih kot možnost za kulturno obogatitev.

Foto galerija: 
The networking of local, regional, and international feminist and LGBTIQ groups working in culture is going to start off with brief presentations of specific socio-political contexts that affect their respective thematic focuses and working methods. If political art speaks the unspeakable, envisions the unseen, how do they, as initiators and producers, navigate between the Scylla and Charybdis of institutionalisation and capitalisation of both art and gender politics?
Contributors:
  • Cultural Gender Practices Network (Slovenia/Croatia/Serbia/Bosna and Herzegovina/Macedonia)
  • Nordijc/Baltic Queer Art Network (Denmark)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italia)
Discussions' Moderator: Tea Hvala
// in English //
Free entry.


The Cultural Gender Practices Network is a platform composed of regional women’s, feminist and queer festivals, media websites and initiatives that belong to the continuity of feminist practices in the region, while at the same time, they open up new fields of action and voice a new generation of feminists with different private and public histories. Members of the network are VoxFeminae.net (Croatia), Libela (Croatia), Crol (Croatia), House of Flamingo (Croatia), Živa Muzika (Croatia), Cure Foundation (Bosnia), Befem (Serbia), Centre for Girls (Serbia), Femix (Serbia), Tiiit! Inc. (Macedonia), Red Dawns (Slovenia), Sektor Ž (Slovenia), City of Women (Slovenia).

Nordic/Baltic Queer Art Network is a network for individuals, institutions and organisations that work with queer, feminist and gender political art in the Nordic/Baltic countries. The NBQAN was founded by the live art venue Warehouse9 in Copenhagen in 2012, in order to create a platform to connect, exchange, present and establish a Scandinavian/Baltic queer art context. The network is a developing forum for artists and activists from many different genres and disciplines, and facilitate the production, presentation, discussion and evaluation of new work.

Il Cassero LGBT Center, member of the Italian LGBT Association ARCI - ARCIGAY, is based in Bologna. It is also the producer of the International Festival Gender Bender, introducing the Italian public to the new imagery related to gender identities, sexual orientations and body representations stemming from contemporary culture. Gender Bender is a part of Bologna Contemporanea, a network that operates in the city with an international overlook. Gender Bender is the initiator of  Performing Gender, a European dance project, and Teatro Arcobaleno, a project aimed at children and their families that promotes respect for differences, seen as opportunities of cultural richness, through theatre.

Photo gallery: 

7. okt. 2017

Families Otherwise / Družine drugače


Families otherwise
Discussion / 90'


Who in Slovenia can be a parent and who is childless against their will due to legal obstacles? How to render parenthood a social matter, beyond wider blood relations and institutions? How to revolt against the idealisation and essentialisation of motherhood? In what kinds of family forms do we live and what kinds of family forms would we want? We shall be discussing all these questions, despite conservative and liberal standpoints that would dictate their answers to us.

Monday, October 9th 2017, at 5 pm, SMEEL, Ljubljana at the 23rd International Festival of Contemporary Arts City of Women.  

Moderator: Tea Hvala
Guests: Anna Linder (Sweden), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenia)
// in English //
Free entry. 
In frame of the project Performing Gender - Dance makes differences.
Production and organization: City of Women. In cooperation with Bunker.



Photo gallery: 
Foto Nada Žgank



Javni pogovor
Družine drugače
Ponedeljek, 9. oktober 2017, ob 17h, Stara elektrarna, Ljubljana
Gostje: Anna Linder, Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutič, Gilles Duvivier
Moderira: Tea Hvala

Kdo v Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, zaradi pravnih ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij? Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob in navkljub konservativnim ter liberalnim stališčem, ki nam želijo narekovati svoje odgovore.

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

Pogovor bo potekal v angleščini.

*

Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.

Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.

Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se retorično vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere.

Pravne ovire torej lezbičnim, gejevskim, biseksualnim, transspolnim in drugim ljudem v Sloveniji še naprej preprečujejo ali otežkočajo starševstvo. In strah in sovraštvo. Homofobija. Pogovarjati se želim tako o pravnoformalnem okvirju kot o homofobiji, pri tem pa poleg teoretskih in aktivističnih stališč predstaviti tudi izkušnje lezbijk in gejev, ki so že starši. Kako živimo, kako živeti in kako preživeti z ljudmi, za katere skrbimo in ki skrbijo za nas?

Je družina skupnost dveh odraslih z otrokom ali skupnost dveh ali več ljudi, ki skrbijo drug za drugega? In kje so živali in rastline, ki prav tako spadajo v te družine?

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

6. okt. 2017

Mesto žensk je tu












Mesto žensk je tu!

Program

Teja Reba, umetniška vodja festivala, je pripravila vsebinski pregled letošnjega programa za Torek ob petih v članku "Reproduktivna svoboda: od pravice do splava do drugačnih družinskih modelov".

Back to basics, bi se reklo; k vprašanjem, za katera smo feministi in feministke mislile, da so že passe. Da se že ve, da koncepti nacije, narave in norme podpirajo in utemeljujejo drug drugega. Na plečih žensk. V maternicah. Mislile smo tudi, da so vezi med temi koncepti že razrahljane. Da maternice pripadajo ženskam, ne naciji in normi. A smo se motile. Še vedno - ne, znova - smo tam.

Nikoli se niso raz ra hhh ljaa le. Kot pravi Anja Radaljac:

"Mati je dajajoča, ljubeča, predana, nesebična, odrekajoča se, nežna … vselej je na voljo; biva v odvezanosti od lastnega bivanja; odvzeta so ji notranje izkustvo, samostojno, neobremenjeno nastopanje v javni sferi, pa tudi njeno telo, nima obraza – je mati, udejanja se prek otroka. Pričakovanja niso z odpovedjo grškemu ali bibličnemu izročilu bistveno drugačna; žensko na otroka vežejo npr. prek obsesije z dojenjem, ki se v medijih predstavlja glorificirano, prek pavšalizacije znanstvenih spoznanj, sodobni mit matere pa se ustvarja tudi z osrediščanjem družbe na otroka, ki se odvija prek vzpostavljanja 'materinskih blogov', forumov, Facebook skupin, portalov, kakršen je Moj malček, ipd. Osredotočanje na otroka gre z roko v roki z nadzorom ženske; osnovna celica družine se ne spreminja; če spomnimo: pred dvema letoma je novela družinskega zakonika padla ravno zaradi nesprejemanja nenormativnih oblik družine, prav v teh dneh pa bomo lahko za predsednico države izbrali tudi kandidatko, ki je vso svojo politično kampanjo utemeljila na 'ljubezni do otrok – tudi nerojenih'. Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne."

Anja Radaljac, v Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne




http://www.cityofwomen.org/sl/content/2017/projekt/idealna