Senescence: Liquid Time Capsule installation at Pixxelpoint festival in Nova Gorica

On Friday, December 2nd, the 17th edition of international festival of contemporary art practices Pixxelpoint is starting in Nova Gorica, Slovenia. It is curated by Rene Rusjan, visual artist, educator and cofounder of School of Arts (University of Nova Gorica), who wrote in her introduction:

We. Does this mean the We and the collective You, You and I, or is there also a They, and if so, who does that mean? Goricans, Slovenians, Europeans, Christians, atheists, revolutionaries, mothers, children, families of all types? Are the new arrivals also We, are We the ones staying or are We perhaps the ones departing? Are We those living here and now, or those who have ever lived and ever will? Who is it that we are? And who is it that we can be? Only humans? Are animals included in the concept of We? What about other creatures of the planet, are they also We? Even those that breathe with gills, or those that do not breathe at all? Does We include those beyond the stars, or are those They, or You? What do We have to say to each other?

Catalogue * Website * Facebook event


Between December 2nd and 9th, I am exhibiting at the festival together with Robertina Šebjanič and Andreea Oarga-Mulec. Our joint intermedia installation is called Senescence: Liquid Time Capsule. it can be experienced at Mestna galerija Nova Gorica (Nova Gorica City Gallery). A group viewing of our work is scheduled for the afternoon of Thursday, December 8th, after the visit to the labs and research centres of University of Nova Gorica which starts at 10 am and ends around 3 pm. If you want to joint the tour, free transport is available upon prior reservation at: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si.

Robertina Šebjanič, Tea Hvala, Andreea Oarga-Mulec
Senescence: Liquid Time Capsule
Intermedia installation (sound, object, text), 2016

This sensuous submersion into the silence, darkness and cold of subterranean caves brings visitors to an environment where the pronoun “we” is not reserved for people. For living organisms occupying this extreme habitat, biological time proceeds at a much slower pace than it does for humans, while non-living nature measures millions of years of geologic time in mere millimetres. The simultaneous stretching and contracting of time is difficult to comprehend, but the trickling of water which enables it, and the dripping of silvery drops, echoing in the silence of caves, hint at a world that is much larger from ourselves. The Liquid Time Capsule project interprets the environment where time and space defy human perception from three artistic perspectives.

Advising and technical development: Slavko Glamočanin
Advising: Miha Colner

Special thanks: doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, dr. Janez Mulec, Gregor Aljančič, Slavko Glamočanin, Miha Colner, Rene Rusjan, prof. dr. Urška Lavrenčic, University of Nova Gorica School of Arts, University of Nova Gorica School of Environmental Sciences, Museum of Modern Art (Ljubljana), Bunker, Damijan Kracina, Franjo Drole (Karst Research Institute), Jure Pirih, master glassblower Peter Kolobarič.

The project was supported by Ministry of Culture of the Republic of Slovenia.

Robertina Šebjanič is an intermedia artist whose works address the relationships between art, science and technology. In recent years, she’s been focusing on living systems in particular. Her artistic exploratory processes result in audiovisual performances and sound art, as well as complex submersible configurations / installations. Web: http://robertina.net/

Andreea Oarga-Mulec is a researcher in environmental sciences. Her work includes the study and understanding the ecology and functioning of life in underground habitats and its protection as well as the protection of surface habitats by studying sustainable modalities of pollution prevention and wastewater treatment.

Tea Hvala is a writer. Her essays, stories and radio broadcasts address minority publics and their activist and artistic struggles for visibility. She relates the historical memory of past struggles for universal recognition of particular demands and aesthetics to current struggles (also) in the language of science fiction, which anticipates what didn’t yet happen - but just might. Blog: http://prepih.blogspot.com

Contributing artists at Pixxelpoint 2016: Robertina Šebjanič, Andreea Oarga Mulec, Tea Hvala, Jasna Hribernik, Antonio Della Marina, Alessandra Zucchi, Denis Mavrič, Paul Bush, Niloufar Tajeri, Gal Kirn, Tanja Lažetić, Helene Thuemmel, Rawan Hourani, Sabina Đogić, Anja Medved, Nadija Mustapić, Toni Meštrović, Vesna Bukovec, Widad Tamimi, Nika Avtor, Anja Golob, Nemanja Ćađo, Nina Šorak, Urša Adamič, Pila Rusjan, Gaja Kutnjak, Elena Fajt, Lucija Jankovec, Dejan Krajnik, Neja Kaligaro, Valerie Wolf Gang, Ruobing Wang, Petra Varl, Metod Blejec, Una Rebić, Miha Colner, Slavko Glamočanin, Postaja Topolove/Stazione di Topolò, SMO – Slovensko multimedialno okno.

Hermaphroditennacht exhibition in Vienna, June 27th 2014

VN Jaeger & Schwarzwald are celebrating the 1st anniversary of their artist-run space in Vienna. For the occasion, they collected several mail art contributions. I am happy that Deutsche Post delivered my Herm-Aphroditic Greetings from Krumme Lanke on time for the exhibition!

 

VN JAEGER & SCHWARZWALD

PROUDLY PRESENTS

HERMAPHRODITENNACHT - EXHIBITION and CELEBRATION:

HERMAPHRODITENNACHT celebrates BIRTHDAY of the TORSO

and ONE-YEAR EXISTENCE of VN JAEGER & SCHWARZWALD

Exhibition of the mail art contributions with hermaphroditic greetings for the

celebration of the birthday of the torso:

Katja Stoye-Cetin, Grit Hachmeister, Tea Hvala, Vinko Nino Jaeger, intervention max, Elisabeth von Samsonow, Nodin Malyi - and maybe some more people, as mail is still expected this week.

Celebration of one-year existence of VN JAEGER & SCHWARZWALD - artist run space.

Freitag, 27. Juni 2014, 13 h bis 0 h

VN Jaeger & Schwarzwald

Neustiftgasse 48/Ecke Neubaugasse

1070 Wien

Galapagos v Franciji

.
Potujoči otok Galapagos Damijana Kracine in Vladimirja Lebna bo med 14. marcem in 10. majem 2009 zasidran v galeriji Colysée v Lambersartu (Lille) v Franciji. Razstava poteka v okviru projekta Lille3000 - Europe XXL.

Galapaški otok je na tem gostovanju postal bogatejši za še eno živalsko vrsto. Prvi primerek malega rineža (Pulsus minor) sva z ornitologom J. Pirnatom opazila 11. marca. Skrival se je med vrati, ki vodijo k parku in trdnjavi La Citadelle, h kanalu reke la Deule, na čik pavze. Dolgo je mencal med vrati. Nihče ga ni odvračal niti vabil v galerijo, čez čas pa smo ga le prosili, naj se čimprej odloči, saj je skozi priprta vrata vlekel strašen prepih. Ko je sredi galerije zagledal posušeno drevesno vejo, se je (za njegove okorne račje noge dokaj hitro) odgugal v njeno zavetje. Z g. Pirnatom sva po temeljitem pregledu malega rineža lahko potrdila večino ugotovitev, katere je o tej živalski vrsti doslej zabeležila stroka. Njegov spol in razmnoževalne navade pa žal tudi po najinem pregledu ostajajo nejasne.

Mali rinež (levo spodaj).

MALI RINEŽ
Pulsus minor

Opis: Ptica. Hidrodinamično telo. Izjemen plavalec. Odrasla žival meri do 40 cm, doseže težo 30 dag. Zakrnela krila. Oči, skrite za kožno gubo. Dolg, oster in čvrst kljun. Dolg gibljiv jezik. Izbočen ovalen trup. Izražen stok. Vitke in prožne noge s plavalno kožico in zadnjim opornim prstom.

Habitat: Gozdovi na bregovih sladkovodnih jezer. Celinski podnebni pas.

Posebnosti: Oster kljun, ki plenilskemu malemu rinežu lajša lovljenje večjih rib. Podobno kot piranhe, lovi v jatah. Rineži izberejo plen in se iz globine poženejo v telo večje ribe ali vodnega sesalca. Z ostrimi kljuni se zarinejo v telo, prebijejo kočo ali luske in se z nazobčanim delom kljuna pritrdijo obnje, z zobci pa se dodatno zataknejo pod kožo. Medtem se z nogami odrivajo od vode in prodirajo v meso. Skupinsko, tako kot puščica, prebodejo plen. Ko so z glavo zarinjeni v telo plena, dihajo skozi stok.

Vedenje: Mali rinež pod vodo živi v jatah, ki lahko obsegajo do tristo primerkov. Če jato ogrozi sovražnik, na primer ribiči, ki rineže lovijo z mrežami iz jeklenih vlaken, se posamezne jate združijo v eno. Zavzamejo obliko velikega ostrega kljuna, ki mrežo lahko prebode dovolj, da posamezni primerki izplavajo iz pasti. Na kopnem se mali rinež zadržuje le redko, ker je zaradi zakrnelih kril in ploskih nog okoren. Rineži na kopno prihajajo v manjših skupinah. Posamezni primerki se razporedijo po jezerskem bregu in ob nevarnosti z visokofrekvenčnimi piski drug drugega (in jato, ki se zadržuje v plitvini) opozarjajo na kopenske plenilce. Najnevarnejši plenilec je človek.

Razmnoževanje: V obdobju parjenja jate malih rinežev iščejo zavetje v težje dostopnih tolmunih. Strokovna javnost meni, da fizična nedostopnost in neoporečna voda malim rinežem zagotavljata večji reproduktivni uspeh. V tem času so rineži zelo ranljivi, pri sami združitvi pa pogosto tudi ranjeni. Oster kljun in reža v stoku v času parjenja prevzameta funkcijo spolnih organov. Rineži se v plitvinah tolmunov razvrstijo v velike kroge, ki štejejo tudi do petsto osebkov. V določenem, še neraziskanem trenutku, vsak rinež zarine kljun v režo rineža, ki stoji pred njim. Krog je torej zaključen, ko se prvi mali rinež v vrsti spoji z zadnjim. Ni jasno, če je pogoj za uspešno reprodukcijo prav zaključen krog. Čeprav vrsta še ni povsem raziskana, ornitologi domnevajo, da gre za hermafrodite, saj doslej še niso naleteli na primerke z različnimi spolnimi organi. Gotovo je le to, da nekateri primerki v blatu jezerskih bregov pozno pomladi izležejo od 2 do 3 pegasto-rdeča jajca. Imajo enomesečno valilno dobo. Za hranjenje mladičev, tako kot za lov in reprodukcijo, skrbi celotna jata.

Ornitologa T. Hvala in J. Pirnat s primerkom malega rineža.

Fotografiral Damijan Kracina.

Pošasti na razstavi Smenj smeti

Pošasti so strašno grde in nerodne - zlepljene so pač iz smeti. Ne vedo, od kod prihajajo, niti zakaj so nastale, vedo pa, da v svetu, zgrajenem na ruševinah imperializma, rasizma, seksizma, razrednega razlikovanja in kapitalističnega opustošenja, nepoškodovanih in nedolžnih bitij ni. Pošasti ne morejo preživeti s pomočjo izvorne nedolžnosti, temveč svet označujejo z orodji, ki so njih označila kot drugačne (Kiborški manifest Donne Haraway pa znajo na pamet). Ha! Pošastni pol-stroji, pol-ljudje so tudi strašni optimisti: mislijo, da lahko postanejo, karkoli hočejo. Mislijo, da najdeni predmeti in smeti, iz katerih so nastali, ne vplivajo na njihovo življenje. Mislijo, da gre zgolj za gradivo, ki jih ne omejuje ali usmerja k nobenemu specifičnemu cilju. Kaj naj z njimi? Kam s pošastmi? Jih dam na prtiček in kredenco, v risanko ali v smeti?

Na razstavo! Pošasti, mutanti, kiborgi in beštije se dobijo v ŠKUC-u na projekciji risanke Terra. Obujat pridejo spomine na Jablana in Paprika, njihova prijatelja in prednika. Leta 2005 sta bila med snemanjem risanke umorjena na planoti pod Poreznom. Krivice pošasti nočejo in ne morejo pozabiti, z združenimi močmi pa lažje prenesejo pogled na posnetek, kjer se njihova prijatelja še zadnjič nasmehneta - preden ju prekrije senca Radioaktivnega žutoptiča… Skupinskemu žalovanju sledi zabava: enoroki Smrkec zaigra na klavir, Karbira, Hard ToDrive, Gumica, Vrvica, Mini G. C. in druge pošasti pa plešejo in plešejo in plešejo!

Jablana in Paprik (2005)
(tetrapak, papir, plastična roka in oko, paprika, lepilo)
Posnetek iz risanke Terra (Suzana Fiegl, Jože Kovačič, Dario Hvala, Tea Hvala, 40'', 2005)

Udeležbo na komemoraciji so doslej potrdili naslednji gostje:
























Mini G. C. (2008)
(balon, zobotrebci, deli fotoaparata, britvici, blago, zvezdica z modrca, adapter Mini Gender Changer, lepilo in vrvica)

Mini G. C. v Ljubljano pride sama, iz Amsterdama. Med potjo kot vedno razmišlja o računalnikih. Močno je navezana na ženski odprtokodni računalniški festival Eclectic Tech Carnival – tako zelo, da si je /ETC-jev zaščitni znak odtisnila na čelo. (Mini Gender Changer je adapter, ki spreminja 'spol' računalniških portov. Porte s količi običajno imenujejo 'moški', porte z luknjicami pa 'ženske'. Ko moramo spojiti dve komponenti, ki imata enak port, nam ta adapter olajša delo, saj omogoči spoj.)! Tako kot programerke na Eclectic Tech Carnivalu, tudi Mini G. C. ve, da je sodobna tehnologija vpeta v spolni red in sanja o dnevu, ko spolna razlika ne bo več vplivala na naš dostop do znanja, računalnikov in tehnologije. Viva la Mini!

 




Hard ToDrive in Smrkec (2008)
(deli trdega diska, plastičen Smrkec in otroški klavir, žica)

Smrkca med vadbo za nastop na ljubljanski komemoraciji preseneti Hard ToDrive in mu izpuli desno roko!! Kako naj zdaj igra?! Roko mora dobiti nazaj! (Ko se dvigne iznad klavirja in steče proti trdosrčnežu, se mimogrede vpraša, kje je Hard ToDrive sploh izgubil prvo roko …komu je tokrat vzneseno salutiral? Pha!)

Gumica in Vrvica (2008)
(deli računalnika, elastični povoj, brusilni papir, vrvica, elastika, žica, belilo, flomaster)

Gumica in Vrvica sta edina udeleženca, ki živita dovolj blizu, da se bosta na slavje odpravila kar z mestnim avtobusom. Živita na Fužinah, zaradi dolgoletne zveze pa bolj kot ostale pošasti (povečini so mlajše, samske ali razvezane) soobčutita breme preteklih utelešenj. Včasih se sprašujeta, čigav je bil računalnik, ki jima je posodil telo, in kako so z njim ravnali, da ob slabem vremenu tako ječi. Gumica se sprašuje, čigavo in kakšno rano je ščitil modri elastični povoj, in kaj je bilo v vrečki z rjavo elastiko, ki je kasneje postala njena 'trajna' pričeska. Na zabavi ne bosta ostala, ne dolgo, pozorno pa si bosta ogledala risanko, posebej radostni začetek, v katerem o Radioaktivnem žutoptiču še ni sledi...

Karbira z mladiči (2008)
(deli kolesa in fotoaparata, plastična hobotnica, vezalka, glina, selotejp, žica, lepilo, papir)

Karbira se je na pot odpravila sama, vendar je potovanje od obal Južnega kitajskega morja do Ljubljane zelo dolgo... Skotila je tri nepričakovane mladiče, ki še najraje počivajo na njenem trebuhu. Če je prej plavala kravl in med oddihom kar žabico, mora zdaj plavati hrbtno ali v položaju »mrtvaka«. Ko oprezna in radoživa Karbira počije, jo preplavi zasanjan, odsoten občutek kot spanje in budnost obenem. Pozabi na male in nase, na Ljubljano in žutoptiča, na vso žalost, ki se morda še obeta. Potem jo doseže ščebetanje otrok, hrumenje morja, jokave klice ptic in zdrzne se, kot bi na nebu že zakrožili žutoptičevi mali, ki so, kot je slišala, enako strupeni in požrešni kot on. Na slavju bo morala paziti na svoje. Ne znajo bežati, le otrpnejo v kamnite figure. ... in takšne imajo žutoptiči najraje. A mogoče zabava po komemoraciji sploh ne bo na prostem? Galerije imajo streho, ne? In gotovo bo Smrkec spet poskrbel za noro dobro muziko. Karbira se oddahne in nasmeji, zaplava še en krog, mladiči pa se od radosti zavrtijo okrog lastnih osi.

Maranča in Bolk (2008)
(deli fotoaparata, tetrapaki, plastična igrača, povečevalno steklo, plastelin, žica, lepilo, papir, flomaster)

Bolk in Maranča sta najbližja sorodnika pokojne Jablane. Bolk se je po izgubi opazno spremenil: opremil se je z zrcalno-refleksnimi lečami, ki odsevajo nebo pod različnimi koti in mu na ta način sporočajo, kje preti nevarnost. Čez prijazen obraz si je nadel režečo masko s široko odprtimi usti. Začel je pleniti pod in nad vodo; nazadnje je ujel plastičnega gozdarja in morsko zvezdo, ki zdaj čakata na svoj konec v njegovem prostranem trebuhu. Maranča se Jablane ne spomni, samo po pripovedovanju ve, da je bila zelo podobna Bolku, čeprav je bila menda lepša in je raje kot gozdarje jedla peteršilj. Maranča je Bolkov vajenec in gojenec. Zadovoljen je, saj je pravkar izvedel, da gresta z mojstrom v Ljubljano na projekcijo risanke Terra. Vračata se k svojim tetrapakastim koreninam! Pred odhodom sta se Jablani v čast slikala v polju peteršilja.

Radioaktivni žutoptič ml. (2008)
(začimbna embalaža, papir, sprej, selotejp, flomaster, belilo, vrvica)

Tudi Radioaktivni žutoptič mlajši že brzi v smer Ljubljana - Galerija ŠKUC! Joj!

*

Vabljeni na razstavo Smenj smeti

Prodajna razstava želi osvetliti problem potrošnje in smetenja. Ni le sejem smeti, kjer se prodajajo domiselni izdelki iz zavrženih materialov, nagovarja nas tudi k vsakdanu z manj smetmi. Otvoritev bo v soboto, 19. julija 2008 ob 19h v Galeriji Škuc. Razstava bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucem, med 20. in 27. julijem, vsak dan od 17.00 dalje.

Vabljeni!

Kulturno ekološko društvo Smetumet

Zaključni dogodek projekta Galapagos...

... je že minil, še vedno pa velja vabilo k ogledu in branju sočasno izdanega vodnika Galapagos in kratke zgodbe Izvajanje velikega blatarja.

Knjiga Galapagos zaključuje umetniška projekta Galapagos (www.galapagos.si) in Animal Tour avtorjev Damijana Kracine in Vladimirja Lebna. Predstavitev je z recitalom poezije Janija Pirnata popestril Gregor Gruden, prav tako pa ste si lahko ogledali videe, nastale tekom projektov, s posebnim dodatkom - kriznim poročilom iz Cankarjevega doma. Sledila je predstavitev kratke zgodbe Izvajanje velikega blatarja pisateljice Tee Hvala, ki je sodelovala tudi pri nastajanju vodnika po Galapagosu.

V knjigi Galapagos so zbrani kritiški in prozni zapisi, poezija in vizualno gradivo, ki je nastajalo med letoma 2004 in 2007. Vodnik po Glapagosu poleg bogatega vizualnega gradiva vsebuje DVD z glasbenim videom. K ustvarjanju knjige smo povabili vse, ki so bili na tak ali drugačen način vpleteni v projekt. Strokovna besedila za knjigo so prispevali Aleksander Bassin, Aurora Fonda, Tea Hvala, Majda Božeglav Japelj, Željko Jerman, Jadranka Ljubičič, Tevž Logar in Simona Vidmar. Pesmi je prispeval Jani Pirnat, fotografije pa Boris Cvjetanović, Dejan Habicht & Matija Pavlovec, Damijan Kracina, Robert Ograjenšek in Pete Moss.

O Galapagosu

Otok Galapagos je bil sredi prejšnjega stoletja proglašen za naravno dediščino oz. umetnostni park zaradi nevarnosti izumrtja devetdestih odstotkov primarnih živalskih in rastlinskih vrst – in umetnosti. Ker domorodno živalstvo nima naravnih sovražnikov, je neustrašno, obiskovalci pa se lahko sprehajajo le nekaj korakov stran od številnih vrst.

V želji, da bi se vpliv obiskovalcev na krhko ekologijo in umetnost otočja zmanjšal, so oblasti odredile poseben pravilnik in izobrazile specializirane vodiče, ki s svojo prisotnostjo skrbijo za njegovo spoštovanje.

Čudovita fantazija o sožitju živalskih vrst s človeško je v umetnosti spet mogoča in edinstvena. Preden se podate v raznovrstno lepoto in nevarnosti otočja Galapagos, vam z vodnikom po Galapagosu ponujamo nadvse avtentičen vpogled v tamkajšnje razbohoteno življenje in tako zagotavljamo, da bo vaša »galapaška« izkušnja nepozabna.

Projekta Galapagos in Animal Tour prepletata umetniška dela Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki se navdušujeta in črpata svoje ustvarjalno početje iz prirodoslovnih ved, predvsem iz biologije in genetike. Njuna celostna galerijska postavitev prikazuje različne primere flore in favne sedanjosti, preteklosti in prihodnosti ter nas nenasilno in humorno ozavešča o ogroženosti biološke raznovrstnosti tega sveta.

Vodnik Galapagos so izdali: Strip Core / Forum Ljubljana, Zavod O, Galerija Alkatraz in Damijan Kracina & Vladimir Leben, uredila pa Tevž Logar in Tea Hvala.

Besedila so prevedli Borut Cajnko, Gorjup Draveljski (poezija), Ivana Bago, Tea Hvala in Yuri Barron, jezikovni pregled je delo Inge Pangos, oblikovanje pa produkt Novega kolektivizma (Cena: 22 €).

Obe knjigi distribuira Forum Ljubljana / Stripburger

Poročilo iz predstavitve: Vest.si

Spletna objava kratke zgodbe Izvajanje velikega blatarja je tukaj.