20. jun. 2016

Razstava kolažev Svetovi drugih v Jalla Jalli na Metelkovi, 21.6.2016 ob 20h



Jutri bo v Jalla Jalli odprtje razstave kolažev, ki so se nam sestavili na delavnici Svetovi drugih v Kinu Šiška konec marca letos.

Strigli in lepili smo: Small but Dangers, Nina Kosednar, Hana Brečko, Petra Gorenc, Ato, Mateja Mahnič, Isidora Todorić, Anja Kocman, Danaja Grešak, Neža Grum, Tanja Skale in Urša Valič.

20. maj 2016

Delo na spolu, predavanje na Oddelku za etnologijo in kult. antropologijo (FF), 25. maj 2016

Društvo Mesto žensk v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja cikel dogodkov, namenjenih študentkam_om in širši javnosti. Sodelovanje želi vzpodbuditi izmenjavo znanj, metodologij, pristopov in orodij raziskovalnega dela na dveh različnih poljih - v umetnosti in v znanosti, ter razpreti vprašanje odnosov do raziskovalnega subjekta. Potekalo bo v obliki predavanj, pogovorov, intervencij in delavnic.

Tea Hvala: Delo na spolu
Sreda, 25. maj ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)


Prvo predavanje Tee Hvala z naslovom Delo na spolu izhaja iz njenega članka objavljenega v zborniku Performative Gestures Political Moves, ki je izšel leta 2014 kot nadaljevanje istoimenskega simpozija (v organizaciji Mesta žensk na ZRC SAZU, 2010) pri Red Athena University Press, založniškem projektu Centra za ženske študije Zagreb in transjugoslovanskih feminističnih akademkinj.

Tea Hvala bo v predavanju Delo na spolu razpravljala o burlesknih in kabaretskih predstavah, ki so nastale v Ljubljani med letoma 2011 in 2014: Cirkus Kabare, Fem TV, Rdeči kabaret, Cabaret Lounge Rouge, Tatovi podob in Somrak bleščečih sprevržencev. Osredotočila se bo na skupine performerjev, ki jih zaradi produkcijskega načina lahko umestimo bodisi v alternativni bodisi v neodvisni razred kulture. Izpostavila bo točke iz posameznih predstav, ki razkrivajo delo, potrebno za uprizarjanje specifičnih ženstvenosti in možatosti. Glavne značilnosti sodobnih ljubljanskih burlesk in kabaretov ter njihove možne vire inspiracije – tako zgodovinske kot kulturne – bo obravnavala v dialogu z novejšimi razpravami o »novi burleski« v ZDA in zahodni Evropi.

Predavanje bo uvedla sourednica zbornika dr. Katja Kobolt, ki bo predstavila izhodišča in vprašanja vezana na razumevanje procesa historizacije in njegovega ideološkega pozicioniranja. Le-ta bistveno prispevajo k refleksiji raziskovalnih pozicij in teoretskih premišljanj performativnosti, performansa, feminizma, historizacije oziroma njihovih političnih implikacij v in za "kontinentalno posocialistično" stanje.


Teja Reba: Delo iz ljubezni
Četrtek, 26.5 ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)

Teja Reba bo v pogovoru predstavila raziskavo, ki je spremljala ustvarjanje predstave z istoimenskim naslovom in ki starševsko vlogo (in reproduktivno delo) problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih pogojev umetniškega ustvarjanja, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in zasebnostjo – to enačenje ni več stvar politične deklarativnosti, ampak nuja. Produkcija je zasedla celotno polje življenja, v prekarnih delovnih razmerah pa se produkcija in reprodukcija pomešata. Če je torej družinska sfera vključena v delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Koliko je vreden otrok? Kolikšno ekonomsko vrednost ima rojevanje? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško delo?

Predstavitev bo opremljena s primeri drugih umetniških del in odnosov, ki jih je avtorica z njimi vzpostavila med procesom ustvarjanja predstave.

17. maj 2016

Razstava ZINEZINE v sklopu sejma Blind Date



Znan je izbor fanzinov na razpisu ZineZine, ki prinaša izbor najaktualnejše domače zinovske produkcije, ki je nastala v zadnjih petih letih. Razstava bo potekala v sklopu sejma knjig umetnika in umetniških publikacij Blind Date.

Otvoritev razstave bo v četrtek, 19. 5. 2016 ob 18.00 uri v Centru in Galeriji P74 / KAPSULA, Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana. Na ogled bo do 9. junija 2016. Sejem bo potekal v CUK Kino Šiška 19. in 20. 5., med 19.00 uro in 22.00 uro. Vabljeni!

Na razstavi in sejmu sodelujem z zinom Togi Nasmehi / Stiff Smiles in zini več avtoric_jev, ki so nastali na delavnicah Svetovi drugih v Cerknem, Murski Soboti in Ljubljani.

Sodelujejo tudi:
Alja Piry
Beli Sladoled
Gašper Kunšič
Infopeka
Ivana Bajc
Jasmina Grudnik
Jimmy Barka Experience
Jure Šajn & Primož Zorko
Lea Ludvik
Lea Vučko & Hana Jesih
Lucija Rosc
LUD Literatura
Matic Medja
Mina Fina
Nejc Bahor
Nevena Aleksovski
Neža Oblak
Nina Rojc
Rok Roudi
Simon Kocjančič
Specialka
Tadej Štrok
Tadej Vaukman
Tilyen Mucik
Tina Jurak


Izbor je pripravil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z založbo Look Back and Laugh.

10. maj 2016

Punc se ne tepe

V študentskih letih sem v enem do klubov na Metelkovi občasno delala kot izvedbenica, kar pomeni, da sem bila odgovorna za pravočasno odprtje in zaprtje kluba, stik med gostujočimi organizatorji in klubsko ekipo, izpeljavo programa, stanje v blagajni, izplačilo tistim, ki so delali, in – ko ni bilo varnostnika – tudi za varnost. S sodelavci_kami smo drug drugemu pomagali, zato je bila izvedba lažja, kot se sliši. Še najbolj nadležno je bilo ukvarjanje z opitimi gosti, ki so prišli tik pred zaprtjem. Vedeli smo, da jih moramo odpraviti, preden pridejo do šanka, vprašanje je bilo le, kako to doseči brez prepira ali celo pretepa.

Obveljalo je nenapisano pravilo, da se težakov najprej lotimo punce. Razlog? Domnevali smo, da še tako pijan mačo, ki je seksizem pil z očetovim šnopcem, ne bo nikoli udaril izvedbenice, saj so mu vbili v glavo, da se punc ne tepe, medtem ko takrat, ko je posredoval izvedbenik, nismo vedeli, kdaj se bo začelo prerivanje in od kod bo priletel prvi udarec. Ne vem, ali je naša taktika res delovala zato, ker je bilo opitim moškim pod častjo udariti šibkejšo od sebe, ali predvsem zato, ker so tudi naši izvedbeniki včasih nastopili preostro. Glavno, da deluje, smo si rekli, in tako sem tudi tisti večer, ko se je izkazalo, da obstajajo izjeme, prva skočila k vratom.

Jaime Hernandez, Love and Rockets, Fantagraphics Books

Postavila sem se pred majava gosta in poskusila s preverjenim prijemom. Saj veste, punce imamo poseben, ovinkast prijem. Tudi tiste, postrižene na balin. Takrat sem nosila črno kapo s ščitkom, očala s precejšnjo dioptrijo in svoje običajne cunje: vrečasto majico in prav takšne hlače na koncu riti. Prijazno, na videz popustljivo, celo opravičujoče, kot se ravna z občutljivo deco, sem torej rekla: »Dober večer. Veste, zelo mi je žal, vendar zapiramo.« Besede sem pospremila z obžalujočim nasmehom. Če ne bo šlo, sem se tolažila, je druga bojna linija na preži: šankistka, njen prijatelj in dežurni tehnik so bili pripravljeni na skok.

»Sam en drink, no,« je zamomljal tip v usnjeni jakni.

»Šank je že zaprt, ne bo šlo,« sem prekrižala roke na prsih.

»Aja, kaj pa ona tam dela?« je pomignil proti šankistki.

»Pospravlja,« sem rekla. »Prosim …«

»Dva pira!« je zaklical njegov kolega.

»Spizdi,« mu je vrnila šankistka.

Z ovinkarjenjem smo očitno zaključili.

»Prosim, da gresta,« sem nagovorila moškega v usnju. Videti je bil treznejši. Z desnico sem se uprla ob steber, ki ju je ločil od pulta.

»Pa kdo misliš, da si, umakni se,« je zarohnel. Zamahnil je proti meni, a me je zgrešil. V tistem je priletelo z nasprotne strani. Nisem bila dovolj hitra, njegov kolega me je zadel v ramo in odneslo me je k mizicam nasproti šanka. V križu me je močno zaskelelo.

»Tea!« je zaklicala šankistka.

Njen prijatelj in tehnik sta se pognala v moška in ju začela potiskati k izhodu. Branila sta se, pritiskala v nasprotno smer, tip v jakni pa je bil očitno dovolj pri sebi, da je med prerivanjem ujel moje ime.

»Pizda, punco si udaru!« se je zadrl na svojega pajdaša.

Ta je razprl oči in me premeril od prsi do mednožja. Nejeverno se je zazrl v moj obraz in me še enkrat skeniral, potem se je iztrgal iz sodelavčevih rok in se opotekel pred klub. Njegovemu prijatelju je na dvorišče pomagal tehnik.

Zapahnili smo vrata, odprli pivo. Smejali smo se, kaj pa. Samo modrica bo. Fantje so mi priporočili aikido, veščino izmikanja namesto ovinkarjenja, jaz pa sem se morala močno potruditi, da v tem, da sta me nezaželena gosta udarila samo zato, ker sta me zamenjala za moškega, nisem videla olajševalne okoliščine. Za nikogar.

Nisem se odločila za aikido. Tudi za bolj ženstven videz ne. Še naprej sem delala kot izvedbenica. Pravzaprav kot izvedbenik. Nekje med prvo in drugo bojno vrsto.


Članek je bil prvič objavljen na portalu Spol.si 8. maja 2016.

6. maj 2016

Čim manj za čim manj / As little as possible for as little as possible



Izšla je Maska št. 175–176 (zima-pomlad 2015/16). V njej je objavljen moj esej "Čim manj za čim manj" o produkcijskih pogojih in (predlanskem) programu festivala Mesto žensk in recenzija priročnika Grand Domestic Revolution Handbook (2014), ki sta ga uredili Binna Choi in Maiko Tanaka. Več o Maski.

The latest issue of Maska (nr. 175-176, winter-spring 2015/16) features my essay "As little as possible for as little as possible" on the conditions of work and the program of City of Women festival in 2014. It also features my review of Grand Domestic Revolution Handbook (2014), edited by Binna Choi in Maiko Tanaka. More about Maska.




16. apr. 2016

Sektor Ž: Mens rebellis in corpore rebello


V aprilski oddaji Sektor Ž bomo odstirale feministične analize izbranih področij iz ginekologije in psihiatrije, ki posegajo v naša uporna telesa in duševnosti.

Zala Turšič bo pripravila prispevek o endometriozi, bolezni, ki je pogostejša kot npr. rak dojke, marec pa je bil tudi mesec osveščanja o tej problematiki. Pri endometriozi se tkivo, podobno sluznici maternice, pojavlja izven nje in povzroča kronične bolečine, kar se prepogosto diagnosticira in zdravi šele po več letih od nastopa težav.

Nadaljevale bomo s poročilom Tee Hvala o pobudi stranke Združena levica za pomembno znižanje obdavčitve vložkov, tamponov in menstrualnih skodelic, s čimer bi uporabnice_ki potrošile bistveno manj.

Oddajo bo zaključil intervju z italijansko anarhistko, feministko, antiklerikalko in neodvisno raziskovalko Chiaro Gazzola, ki je v začetku marca v koprskem INDE-ju predstavila svojo knjigo "Fra diagnosi e peccato – la discriminazione secolare nella psichiatria e nella religione" (Med diagnozo in grehom – sekularna diskriminacija v psihiatriji in religiji). O izumljanju in zdravljenju duševnih motenj, s katerimi je psihiatrija ob pomoči verskih institucij oz. prek tesne prepletenosti z njihovo dediščino disciplinirala ženske, svojem pogledu na zdravljenje in institucionalizacijo ter še čem, se je pogovarjala z Markom Karlovčcem.

Oddajo pripravljajo Zala Turšič, Tea Hvala in Marko Karlovčec, v etru bo Teja Oblak.

V soboto, 16. aprila 2016, ob 12h na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

2. apr. 2016

Far away, so close. Zin z delavnice Svetovi drugih v Kinu Šiška

Naslovnica zina

V Kinu Šiška je v sklopu dogodkov Zine vitrine, ki jih pripravlja Tanja Skale, 24. marca potekala delavnica Svetovi drugih, namenjena skupinskemu izdelovanju kolažev in pisanju feminističnih znanstvenofantastičnih zgodb. Delavnico sem pripravila s tandemom Small but Dangers, na nje pa so poleg nas sodelovale_i še Nina Kosednar, Hana Brečko, Petra Gorenc, Ato, Mateja Mahnič, Isidora Todorić, Anja Kocman, Danaja Grešak, Neža Grum, Tanja Skale in Urša Valič. 

Ob tej priložnosti smo izdale_i fanzin Far away, so close, ki vsebuje večino nastalih del. Izvirnike si do konca aprila lahko ogledale v glavni avli Kina Šiška (na steni pod stopniščem). Kolažem smo priložili tudi omenjeni zin in zina s prejšnjih delavnic v Murski Soboti in Cerknem. Nekaj kolažev in zgodb si lahko preberete in ogledate spodaj. Fotografije Urške Boljkovac z delavnice so objavljene na Facebook strani Kina Šiška


Foto: Urška Boljkovac
Foto: Urška Boljkovac

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

Intergalaktični show talentov  

Ob začetku novega veka se v daljavi vedno ustvari nova zvezda, prepojena z življenjem in energijo. Iz prepletov vesoljskega prahu in različnih vibracij se ustvari novo bitje. Nedotaknjeno s slabimi mislimi potuje skozi vesolje v upanju da najde ustvarjalca. Ples skozi kozmos ji daje vedno upanje in rada se igra z različni žarki soncev. Neprezera še najbolj sovražne rase v vesolju … sovraštva. 

Ja, človek. Ker je verjel, da je v vesolju osamljen, je svojo sovražnost usmerjal proti soljudem. Vzpostavil je zapletene, teoretsko in znanstveno utemeljene sisteme razlikovanja, po katerih so bili nekateri ljudje slabši, manjvredni – in mednje je spadala tudi Neprezera. To je vedela od malega, naučila se je, kako se odučiti, tega strupenega znanja, kako ga ignorirati. Ni presenetljivo, da so jo zmerjali z arogantko. Ponavadi ravno ljudje, ki so se imeli za več. Ozrla se je v sonce. 

Prihajal je. Počasi se je spuščal na zemljo njegov tesno oprijeti triko je poudarjal njegovo majhno, napeto rit, močno izboklino in plečata ramena. Ni ime oči. Ni imel ust. Samo ušesa in nos, lovil je njene frekvence in vonj. Natančno je določil koordinate ženske, ki mu je bila določena za plen.

Čakala ga je. Niti najmanj se ga ni bala. Vedela je, da je že mrtev.

Mrtev, ja, klinac mrtev. Takšnega se je naredil. Ponudba, da nastopi na intergalaktičnem talent šovu je bila preveč mikavna, da bi za vedno ostal priklenjen na domačo grudo. Vedel je, da speče najboljša prepeličja jajca na svetu in da je njegova karizma kuharja, ki si popeva v petih oktavah, in enako dobro suče kuhalnico kot dirigentko palčko, idealna za svet – za puščavo, stepo, mavrico ali kraterje. Šel bo. Mrtev na videz, živeč na TV zaslonu. Kako je bil srečen, da na vasi verjamejo, da so na TV zgolj mrtve duše.

Šel je, zaplesal, potem zaplesala, potem zaplesalo, svetli prihodnosti naproti – neobremenjena. 


 




M.

Breza se je upogibala in kača peteroglavka, ki je pod njo spala svoj poznopopoldnaski počitek, se je zdrznila in glasno zasikala v nebo. Preklete Venerkinje! Na metlah dirjate nad mojo brezo in kalite moj vsakodnevni počitek. Strašila neukročena! Rekli so, da na Veneri živite podpornice kozmetične industrije, da veste, kako nežno rožnata poudari od likanja uvele ličnice, da vaše nožice vešče plešejo gor in dol po bajkerski štangi, in da imate popolno intuicijo, da čutite, kdo potrebuje skrbno trepljanje, nežni poljub na lice v stiski! Potem pa se pripodite na Zemljo, leteče, vreščeče, in mi kratite pravico do miru!

Jezno vrže krožnik v steno. Ko se razbije, zasliši to poglavar ter urno pridrvi v njeno sobo.

»Le za koga se pa imaš? Jaz sem te prinesel z Venere z razlogom, ne pa da razbijaš krožnike. Pospravi to!«

Ona pa se obrne proti njemu. »Ne! Ne želim več biti tukaj, pod prisilo ste me vzeli, dali neka čudna pravila, katerih niti ne razumem. Zakaj?«

Udari jo, ona pade po tleh. Začudeno gleda njega.

»Zakaj? Ker jaz sem tvoj vladar tu! Jaz sem močnejši, zato sem se sam postavil tja, kamor tudi pašem.«

Ona molči. Prevali se na drugi bok, ki jo manj boli. Zdaj mu kaže hrbet in pred sabo vidi črepinje razbitih krožnikov. Na dosegu roke so. Dovolj blizu, da bi lahko …

»Vstani!« zahrumi tiran.

Čuti, da se sklanja k njej, vsak čas jo bo zgrabil in potem … Napne vse sile in zgrabi veliko ostro črepinjo. Zaskeli jo, a ni časa, ni časa, obrne se in na slepo udari.

Zasliši krik. Šele potem vidi kri. Zadela ga je!

»Ni važno,« kriči tip, »ni važno, da mi teče kri. Vseeno mi je, itak sem že mrtev. Itak sem se mislil razstreliti na letališču. Žal mi je, da verjetno ne bom poletel v nebo v bombnem jopiču. Bilo bi lepo. Moje molekule bi se pomešale s krvjo nevernikov. Daritev Alahu bi bila veličastna. Dobil bi devico. Ne pa kurbo, kot si ti.«

»To se pa motiš, dragec. Jaz sem še edina preostala devica tako v nebesih kot na zemlji. M. je moje ime. M. kot Marija. M. kot morilka. M. kot miriade zvezd.«




Foto: Urška Boljkovac



Namišljena nimfomanka krade bakrene novce in sfušan krempelj raztrga najlonke. 




Planetodrom Mars se utaplja v visokofrekvenčnem hrupu. Vsespolci se izkrcavajo in padajo v objem svojih domačih kapsul. Hranivo teče v njihove žile, gorivo v rezervoarje raket. Nikoli več se ne bodo vrnili na planet žensk, tako prijetnih, tako mehkih.

Never say never! Sanjajo o kozmičnem orgazmu.

Prej se je vedno govorilo o ščegetavčku, o točki Đ. Napaka! Stoletja, zapravljena za drgnjenje neke točkice, pod vedno bolj depiliranim hribčkom. Kozmični orgazem? Kozmični zob! Tu je bila rešitev. Hrabra srebrna krastača je to ugotovila že zdavnaj. Ključ je v plombi iz kositra, ki jo potem, ko jo pomočiš v z zvarek iz želvje želatine, vstaviš v zob – sedmico.

Reakcija je neverjetna. Kositer se poveže z zvezdnim prahom, ta pa sproži reakcijo, v kateri se skoncentrirajo orgazmi zadnjih pet tisočletij.

»Kozmični orgazmi, zato je ustna higiena tako pomembna,« je prečudovito razlagal. »Le tako prirojeni kozmičnemu sevanju doživijo največji orgazem.«

»Uh, kako zanimiva novica, to pa moram probat.« Hitro se dvigne in odtava v upanju, da najde kozmično bitje, podobno njej.

Srečala je zvezdo ustvarjalca. »Povej mi ti, ki delaš luč v vesolju, kje lahko najdem bitje, podobno meni.

Možakar se veselo obrne k njej in reče: »Nikjer.«

»Kaj? Kako?«

»Tvoja rasa je bila iztrebljena.«

Začudeno ga gleda.

»Zakaj?«

»Ker so bili nevarni vsem ostalim v vesolju. Delali so neka čudna pravila na bazi sovraštva. Samo ti si še ostala, edina svoje vrste.

»Ne bodi patetičen,« reče ona, »gotovo so še drugi odpadniki. Našli se bomo.«

»Težko,« ji odgovori, »povem ti, vesolje je veliko.«

»Oh, kaj ne poveš,« odvrne ona. Pretegne vse štiri roke, izvirne in replicirane, n nadaljuje: »Ni mi žal. Res so bili nevarni. A sovraštva s tem še ni konec. Zlo nastane povsod, kjer se pokaže prilika.«

Z replikantsko roko ga je pobožala po ramenih in vratu. Sesedel se je kot prazna vreča.

Čez mnoga leta je v reviji Nature prebrala, da so o tem pisali pod naslovi, kot so:


»This is the most
significant event in
Earth evolution.«
in


Females have
a lot of guts












»Back to Earth! Back to Earth!« je zakričala ženska na palubi Oriona 8. Toda bilo je prepozno. Ubežnicam je zmanjkalo goriva in tudi če bi se hotele vrniti, se ne bi mogle.

Anjodina je pogledala kapetanko. Roke je držala nad krmilom in čakala njen ukaz.

Kapetanka se je ozrla po ladji. Njene sestre upornice so bile vidno izmozgane, posedale so v gručah ali posamič in brez volje čakale na njeno odločitev. Kolektivnega odločanja je konec, je pomislila kapetanka.

Vrača se nadvlada matere, velike matice Aorte. Po njej se pretakajo jajčeca, ki čakajo pogubne jahače. Dobro so se naspali v svojih kapsulah, tudi nahranili so jih z visoko beljakovinsko hrano in infuzijami čistega adrenalina. Pripravljeni so na svoje edino delo. Po uporabi jih bodo zavrgli kot umazane papirnate brisače.

Če smo že pri papirnatih brisačah, naj omenim, da so noro pripravne za čiščenje nosne sluznice. Kar je zelo pomembno, saj na Jupitru po novem roboti rojevajo ravno skozi to odprtino. Pritoževali so se ob tem novem režimu kar precej, to je res. Topa zato, ker je njihova elektrojajčna postaja pod pasom še vedno menstruirala – po novem, rahlo nepričakovano, tudi med nosečnostjo. Groza. Fouš so bili t.i. ljudem, kjer je maternico imela zgolj dobra polovica ljudi. Ta prelepa bitja z zapeljivimi spolnimi organi. Kako mastno bi zaslužili na kozmičnem črnem trgu, bile bi perfektne seks služkinje. Zato so se napotili k njim. Ta planet jih ima toliko, le kaj bi jih bila škoda kake tisoč.

Ko pristane, zagleda žensko te rase. Zmagovito gre proti njej in jo povabi na zmenek. Nekaj ur pitja ter zabavnega druženja in odloči se, da bo njegova. Že sta se začela strastno poljubljati, užitek je bil popoln. Že jo je slekel, ko na njegovo začudenje tam ni bilo maternice. Ves prestrašen ob tej spaki hitro pobere stvari in se napoti domov.

Ona vsa objokana teče za njim: »Zakaj?«

Travmatično se obrne k njej in reče: »Ker nikoli ne boš dosegla mojih standardov za to, kaj je ženska.«

Tako zapusti planet, ona pa si od žalosti vzame življenje.