13. mar. 2018

Ženska in nekulturno: pogovor z Bojano Kunst

Telo naroda. Avtorica: Samira Kentrić
 
Predavanje in pogovor

Ženska in nekulturno

Bojana Kunst bo govorila o feminističnih pristopih k razmerju med kulturo in umetnostjo, ki nam dobro razgrnejo njegovo normativnost, v tem razmerju gre vedno za politično in ideološko oblikovanje vrednot. Ta potreba po normativnosti je v jedru naraščajočega populizma in vladanja skozi prekarnost, njeno distribucijo moči pa zaznamuje tudi strah pred drugačno prihodnostjo.

Kako to, piše Laurie Penny, da si je lažje zamisliti konec kapitalizma, kot pa to, da bi bila prihodnost feministična?

Prispevku sledi pogovor. Moderira Tea Hvala.
V torek, 27. marca, ob 19h v Pritličju, Ljubljana.
Dogodek soorganizirata Mesto žensk in Pritličje.

Videoposnetek pogovora.


Oddaja Sektor Ž: Rojimo me, a rojijo tudi one!

Rojimo me, a rojijo tudi one! 

17. 3. 2018 - 12:00Sektor Ž 

Roj feministk_ov in njihovih podpornic_kov je nedavno prekril ljubljansko in cerkljansko nebo! Privabila sta jih 19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore ter 6. festival Deuje babe.

Teja O. se je na Rdečih zorah pogovarjala s kolektivom Affinitá Libertarie (Udine/Videm), ki je pripravil delavnico "Osebno je politično - delavnica o privolitvi in kulturi posilstva".

Tea H. bo za oddajo povzela vtise z letošnjih Deujih bab, še posebej s pogovora "Kdo se boji umetnic?" o verbalnih napadih na letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, Simono Semenič in Majo Smrekar.

Antonija T. bo v svoji recenziji vzrojila nad poskusi instrumentalizacije feminizma, ki jih obravnava Sara R. Farris v pred kratkim izdani študiji "V imenu ženskih pravic: vzpon femonacionalizma" (In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism, Duke University Press, 2017).

Marčevsko oddajo pripravljajo Tea Hvala, Antonija Todić in Teja Oblak.

 Vabljene_i k poslušanju!

Naslovna fotografija je vzeta s spletne strani: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-511

*

We swarm, and they swarm too!
Red Dawns & Wild Hags vs. femonationalism

Feminists and their supporters have swarmed over Ljubljana and Cerkno during the 19th International Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore) and the 6th Festival Wild Hags (Deuje babe).
At Red Dawns, Teja O. spoke to the Italian collective Affinitá Libertarie who prepared “Personal is Political – A Workshop on Consent and Rape Culture”.

Tea H. shares some impressions from the Wild Hags Fest, focusing on the discussion “Who is Afraid of Women Artists?” on the recent right-wing attacks on award-winning artists Simona Semenič and Maja Smrekar.

Antonija T. is going to review Sara R. Farris’ study In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism (Duke University Press, 2017).

The march edition of Sector F is prepared by Tea Hvala, Antonija Todić and Teja Oblak.

Tune in!

SECTOR F – Saturday, March 17th 2018 at 12.00 – Radio Študent

Kdo se boji umetnic? Pogovor ob napadih na umetniški deli Simone Semenič in Maje Smrekar


Dramatičarka, dramaturginja, performerka in režiserka Simona Semenič ter intermedijska umetnica Maja Smrekar spadata med letošnje nagrajenke in nagrajence Prešernovega sklada. Simono Semenič so nagradili za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, Majo Smrekar pa za delo K-9_topologija.

Ob podelitvi nagrad se je nanju usul plaz sovražnih komentarjev, ki so se še stopnjevali po hujskaški objavi Janeza Janše. Ta je na kulturni praznik na svoji Facebook strani objavil kolaž fotografij, ki njuno delo jemlje iz konteksta, in ga pospremil z izrazjem, značilnim za nacistično propagando: ta govori o »izrojenosti« in »parazitih«.

Na sovražnost so se odzvala številna združenja umetnic in umetnikov: Društvo Asociacija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugi.

Organizacijska ekipa Festivala Deuje babe se sprašuje, ali so bili napadi tako silna tudi zato, ker sta umetnici v svojem delu izpostavili svoje – žensko – telo na način, ki ne ustreza »državotvornim« predstavam o ženskah, materinstvu in umetnosti. Kako je mogoče interpretirati njuni deli brez hujskaštva, v kontekstu umetnosti?

Deuje babe vas vabimo na javni pogovor, na katerem bomo skušali in skušale podati nekaj odgovorov na ti vprašanji.

Pogovor moderirata Simon Hudolin-Salči in Tea Hvala.
 

Vabljene, vabljeni!

6. mar. 2018

Ooo! Festival Deuje babe!



Ooo!

Sinoči se je začel festival Deuje babe, šesti po vrsti, in to v situaciji, kjer se do zadnjega ni vedelo, ali ga bomo sploh lahko organizirale in organizirali v klubu (CMAK-u), ker ga je lastnik stavbe hotel izprazniti, pa tudi zato, ker smo babe, ki smo prejšnja leta gurale festival, letos okupirane z drugim delom.

(Ni res, divje babe čez zimo drnjohajo v jami v steni nad Reko, pod Šebreljami, in zavite v kožuhe divjih medvedov čakajo pomladi. A sinoči jih je zbudilo neko oddaljeno, a razločno in vztrajno tuljenje na severu. Nataknile so si copate iz prelisičenega krzna, da bi pred ljudmi skrile svoje kurje kremplje, se useknile in si obrisale smrkelj ob kožuh. Potem so se naložile v možnar in se po zraku odkotalile v CMAK.)

In res, Deuje babe so sinoči, v nedeljo, 4. marca, prvič letos pritulile z nastopom dua Sihasin, v katerem igrata Jeneda in Clayson Benally. Sestra in brat, staroselca iz ljudstva Diné, kot je zapisal Debelakau Mako, "sta se rodila v jedro političnih in ozemeljskih sporov, tam postavljena ograja pa ju je ločila od domovine in družine. Že med odraščanjem sta protestirala proti uničevanju narave in kulturnemu genocidu nad tradicionalnim življenjem njunega ljudstva".

Petega marca sta osnovnošolkam_cem v Cerknem zaplesala ob dinejskih tradicionalnih pesmih. Nisem ju videla, a če je Clayson zaplesal z obroči tako kot pred šestimi leti na videu, prav tako v OŠ Cerkno, verjamem, da so bili navdušeni.

Ooo!

Navdušena sem, ker je festivalski ekipi letos uspelo organizirati kar dva dogodka za šolarje, tega in še enega v Gimnaziji Jurija Vege Idrija, kjer bo 20.3. projekcija dokumentarca o stereotipih o moškosti, The Mask You Live In (ZDA) za drugi letnik v sodelovanju s tamkajšnjo izjemno profesorico zgodovine in sociologije, prof. Natašo Graovac. Pogovor bo moderiral dr. Iztok Šori iz Društva Vita Activa, ki po srednjih šolah letos pripravlja serijo pogovorov o spolnih stereotipih v okviru projekta Medijski spol.

Kakorkoli, to dokazuje, da Deuje tudi pozimi kdaj res - ampak res izjemoma - pogledamo iz svojih jam.

V soboto, 10. marca, sledi razstava s performansom Vstajniških socialnih delavk iz Ljubljane in koncert zagrebške zasedbe Žen. V petek, 16. marca, s Simonom Hudolinom-Salčijem pripravljava pogovor z naslovom Kdo se boji umetnic? Naslednjega dne sledi zaključni koncert festivala z zasedbama Tus Nua in 7AM.

Zdaj pa - ples obročev: https://www.youtube.com/watch?v=-KBHYWKcfK4






20. nov. 2017

Predstavitev knjige Skrivna bolnišnica v Cerknem

 

Predstavitev knjige Skrivna bolnišnica v Bevkovi knjižnici Cerkno

Bevkova knjižnica Cerkno vabi na predstavitev nove knjige Tee Hvala in Špele Oberstar SKRIVNA BOLNIŠNICA v petek, 24. novembra 2017, ob 19. uri.

Na predstavitvi se bosta avtoricama pridružili ilustratorka Ajda Erznožnik in avtorica spremne besede Milojka Magajne.

"Gvido v parku že nestrpno pričakuje prijatelja, s katerima želi deliti številne poletne dogodivščine. Ena izmed teh je res posebna; mudi se mu povedati zgodbo o skrivni bolnišnici, skriti v globoki soteski sredi gozda … Filip in Minka ga bosta gotovo poslušala z odprtimi usti! V pravljico zavit izjemen pomen Partizanske bolnice Franja na zadnjih straneh v zgodovinski kontekst postavi Milojka Magajne, muzejska svetovalka v Mestnem muzeju Idrija. Ker so vključene tudi fotografije, si bodo najmlajši bralci z lahkoto predstavljali, kako je bolnišnica delovala, in od pravljične ure zagotovo odnesli pomembno zgodovinsko lekcijo." -- Iz recenzije Vanje Jazbec v Bukli št. 136)

Dogodek je namenjen otrokom od 7. leta dalje in odraslim.



Hudomušna in grenka obenem. Odlična ilustracija Ajde Erznožnik po odlični ideji Špele Oberstar v odlični knjigi Skrivna bolnišnica.

24. okt. 2017

Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik



Vzporedno z letošnjim Mestom žensk so v Ljubljani potekale prve vaje iz projekta Uprizarjati spol - ples razlik, dvoletnega sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo. Namenjen je raziskovanju spola in plesa, osrednje vprašanje pa je, kje se ples kot živa, uprizoritvena oblika umetnosti sreča s spolom kot živim, utelešenim uprizarjanjem jaza.

Projekt vključuje pet ustvarjalk_cev in pet dramaturginj_ov, ki se usposabljajo in ustvarjajo v vseh omenjenih državah. Prvo usposabljanje v Ljubljani je potekalo med 7. in 13. oktobrom. Sodelovali smo: Koldo Arostegui González, Roberta Racis, Jija Sohn, Sophie Unwin, Nataša Živković in jaz.
Sem v vlogi plesne dramaturginje, kar mi je novo. Učim se.

The questions are many. Who is qualified to perform this role and why? What is the impact on how and what a choreographer makes? Is dramaturgy interference, intrusion or is it filling in where there is a lack of some kind? Does it perform a need for the market of dance making? Is the dramaturge a translator, interrogator, a 'prober', interpreter or provocateur? Does dramaturgy function as a support in the lonely act of making or does it split the body of the choreographer in two? (V: Scott deLahunta, Dance Dramaturgy: speculations and reflections Dance Theatre Journal, April 200)


V okviru projekta sem zasnovala tudi pogovor Družine drugače in pletla Mesto mrež, srečanje mednarodnih feminističnih in queerovskih umetniških mrež.

Program celotnega projekta bo združeval širok razpon dejavnosti, kot so praktične in teoretične delavnice, razprave in sestanki, srečanja s strokovnjakinjami_ki in umetnicami_ki ter intenzivno delo z dramaturginjo.


Fotografije Nade Žgank z zaključnega šeranja petih umetnic_kov v Stari elektrarni.
Video Tina Šulc.









6. okt. 2017

Mesto žensk je tu












Mesto žensk je tu!

Program

Teja Reba, umetniška vodja festivala, je pripravila vsebinski pregled letošnjega programa za Torek ob petih v članku "Reproduktivna svoboda: od pravice do splava do drugačnih družinskih modelov".

Back to basics, bi se reklo; k vprašanjem, za katera smo feministi in feministke mislile, da so že passe. Da se že ve, da koncepti nacije, narave in norme podpirajo in utemeljujejo drug drugega. Na plečih žensk. V maternicah. Mislile smo tudi, da so vezi med temi koncepti že razrahljane. Da maternice pripadajo ženskam, ne naciji in normi. A smo se motile. Še vedno - ne, znova - smo tam.

Nikoli se niso raz ra hhh ljaa le. Kot pravi Anja Radaljac:

"Mati je dajajoča, ljubeča, predana, nesebična, odrekajoča se, nežna … vselej je na voljo; biva v odvezanosti od lastnega bivanja; odvzeta so ji notranje izkustvo, samostojno, neobremenjeno nastopanje v javni sferi, pa tudi njeno telo, nima obraza – je mati, udejanja se prek otroka. Pričakovanja niso z odpovedjo grškemu ali bibličnemu izročilu bistveno drugačna; žensko na otroka vežejo npr. prek obsesije z dojenjem, ki se v medijih predstavlja glorificirano, prek pavšalizacije znanstvenih spoznanj, sodobni mit matere pa se ustvarja tudi z osrediščanjem družbe na otroka, ki se odvija prek vzpostavljanja 'materinskih blogov', forumov, Facebook skupin, portalov, kakršen je Moj malček, ipd. Osredotočanje na otroka gre z roko v roki z nadzorom ženske; osnovna celica družine se ne spreminja; če spomnimo: pred dvema letoma je novela družinskega zakonika padla ravno zaradi nesprejemanja nenormativnih oblik družine, prav v teh dneh pa bomo lahko za predsednico države izbrali tudi kandidatko, ki je vso svojo politično kampanjo utemeljila na 'ljubezni do otrok – tudi nerojenih'. Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne."

Anja Radaljac, v Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne




http://www.cityofwomen.org/sl/content/2017/projekt/idealna


Families Otherwise / Družine drugače


Families otherwise
Discussion / 90'


Who in Slovenia can be a parent and who is childless against their will due to legal obstacles? How to render parenthood a social matter, beyond wider blood relations and institutions? How to revolt against the idealisation and essentialisation of motherhood? In what kinds of family forms do we live and what kinds of family forms would we want? We shall be discussing all these questions, despite conservative and liberal standpoints that would dictate their answers to us.

Monday, October 9th 2017, at 5 pm, SMEEL, Ljubljana at the 23rd International Festival of Contemporary Arts City of Women.  

Moderator: Tea Hvala
Guests: Anna Linder (Sweden), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenia)
// in English //
Free entry. 
In frame of the project Performing Gender - Dance makes differences.
Production and organization: City of Women. In cooperation with Bunker.



Photo gallery: 
 
Foto Nada Žgank




Javni pogovor
Družine drugače
Ponedeljek, 9. oktober 2017, ob 17h, Stara elektrarna, Ljubljana
Gostje: Anna Linder, Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutič, Gilles Duvivier
Moderira: Tea Hvala

Kdo v Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, zaradi pravnih ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij? Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob in navkljub konservativnim ter liberalnim stališčem, ki nam želijo narekovati svoje odgovore.

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

Pogovor bo potekal v angleščini.


Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.  

Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.

Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se retorično vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere. 


Pravne ovire torej lezbičnim, gejevskim, biseksualnim, transspolnim in drugim ljudem v Sloveniji še naprej preprečujejo ali otežkočajo starševstvo. In strah in sovraštvo. Homofobija. Pogovarjati se želim tako o pravnoformalnem okvirju kot o homofobiji, pri tem pa poleg teoretskih in aktivističnih stališč predstaviti tudi izkušnje lezbijk in gejev, ki so že starši. Kako živimo, kako živeti in kako preživeti z ljudmi, za katere skrbimo in ki skrbijo za nas? 

Je družina skupnost dveh odraslih z otrokom ali skupnost dveh ali več ljudi, ki skrbijo drug za drugega? In kje so živali in rastline, ki prav tako spadajo v te družine? 

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

12. sep. 2017

Izšla je Skrivna bolnišnica, otroška slikanica o Partizanski bolnici Franja

Gvido med poletnimi počitnicami obišče Partizansko bolnico Franja. Navdušen nad skrivnostmi, ki jo obkrožajo, za svoje odkritje pove najboljšima prijateljema, Filipu in Minki. 

Trije prijatelji, ena skrivnost. Jih bo povezala ali sprla?


Zalozba Skrivnost je lani poizvedovala, kdo bi bil pripravljen napisati knjigo za otroke o Partizanski bolnici Franja. Ilustratorka Ajda Erznožnik je vprašala Makota, Debelakau Mako mene, jaz že z osnutkom v roki Špelo Oberstar, midve pa sva potem fajn predelano in skoraj končano zgodbo pokazali nekaj otrokom, staršem in pedagoginjam in zglancali še zadnje črke. Zdaj se svetijo kot oči Franje Bojc Bidovec na tisti znameniti fotki s partizansko uniformo, ki jo najdete v njeni avtobiografiji, pa tudi na zadnjih straneh Skrivne bolnišnice, kjer je prof. zgodovine in muzejska svetovalka Milojka Magajne opisala delovanje PBF.

Naj živi Franja, naj živi mularija, ki v grmovju pod blokom na skrivaj gradi svojo bolnišnico!

Knjigo je izdala založba Skrivnost, na voljo bo pri založbi in v knjigarnah, predvidoma pa tudi v Partizanski bolnici Franja in drugih prodajnih mestih Mestnega muzeja Idrija.

23. jun. 2017

The WisCon Chronicles Vol. 11: Trials by Whiteness


The American science fiction publisher Aqueduct Press recently released The WisCon Chronicles Vol. 11: Trials by Whiteness, edited by Jaymee Goh.

In her introduction, Jaymee Goh writes: "Beautiful ones, we come to WisCon because through science fiction and fantasy, we know better than to simply accept the status quo. Why should we be as Caliban, whose only profit form the language of his colonizer is to curse in't? Can we not re-shape it--have we not re-shaped it for our own ends?" 

In short fiction, poetry, personal essays, academic thinkpieces, Twitter rants, and informal Q&As, this volume begins conversations on liberation and limitations, intergenerational and international conflicts, intra-community and internal tensions. 

The anthology features an excerpt from my short story "Ansible" in Slovene and English as well as a Q&A with the editor, entitled "Far Away Enough to Count".

Full Contents

The volume is available in both print and e-book editions now at at www.aqueductpress.com.

Sektor Ž: Prihodnost (brez) pravic

V junijski ediciji oddaje Sektor Ž, zadnji pred poletnim premorom, so se sodelavke v pogovoru s Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije posvetile uveljavljanju ženskih pravic na ravni Evropske unije ter vlogi Evropskega parlamenta pri širjenju enakosti med spoloma. Sledila je radijska dramatizacija kratkega odlomka iz distopičnega romana Deklina zgodba Margaret Atwood v prevodu Miriam Drev (Mladinska knjiga, 1990). O romanu se dvaintrideset let po nastanku upravičeno govori zaradi njegove ekranizacije (Handmaid's Tale, HBO, 2017) in Heinejeve nagrade za mir, ki jo je Atwood pred kratkim prejela "za politično intuicijo pri prepoznavanju nevarnih trendov".

Junijsko edicijo so pripravile Anamarija Šiša, Klara Otorepec in Ana Reberc.

Na sporedu Radia Študent je bila v soboto, 17. junija, ob 12h, zdaj jo najdete v arhivu. Tune in!

Izšel je Stripburger št. 69!

Z zamudo, a vseeno: konec maja je izšla 69. številka Stripburgerja. V njej poleg odlični stripov najdete tudi mojo recenzijo slovenskega prevoda stripa Kate Evans Rdeča Rosa, ki je izšel lani pri založbi VigeVageKnjige. 

Better late than never: the new, 69th issue of Stripburger is out! Among many great comics, interviews and reviews, it includes my review of the Slovene translation of Kate Evan's Red Rosa (VigeVageKnjige, 2016).

Kazalo / Table of contents 

May 2017, A4, 96 pages, (19 full color pages), offset print