28. avg. 2015

Nova Gender-Apokalipsa ob stoletnici rojstva Alice B. Sheldon



















 

Izšla je nova številka revije Gender-Apokalipsa, posvečena feministični znanstveni fantastiki.


Revija je bolj po naključju kot načrtno izšla ob stoti obletnici rojstva Alice Bradley Sheldon (1915 - 1987), ameriške pisateljice, ki je v začetku sedemdesetih s svojimi zgodbami in romani močno vplivala na epistemološki in kasneje feministični obrat v znanstveni fantastiki. Takrat se je tematski poudarek od strojev, potrebnih za kolonizacijo vesolja, postopoma prenesel na vprašanja o možnosti sobivanja z drugačnimi, moškim tujimi bitji. Ontološka vprašanja, ki so se v klasični ali "trdi" znanstveni fantastiki iz petdesetih let porajala ob srečevanju Zemljanov z drugimi civilizacijami (kdo smo in kaj je resničnost), so takrat dopolnila vprašanja o obsegu in omejitvah človekove zaznave - še posebej tiste, ki je vpeta v patriarhalno (literarno) tradicijo.

V veselje in čast mi je, da sem za Gender-Apokalipso lahko prevedla njeno kratko zgodbo Ki so me zbudile, da sem znašel se pod hribom hladnim iz leta 1972 - ne le zato, ker gre za prvo objavo njenega dela v slovenščini, temveč tudi zato, ker je Alice Sheldon danes žal bolj kot po svojih zgodbah znana zaradi svojega "dvojnega življenja" oziroma zajebavanja s spolom.

Alice Sheldon je večino svojih del objavila pod psevdonimoma Raccoona Sheldon in James Tiptree ml. Moški psevdonim je bil v preteklosti za ženske v intelektualnih poklicih dokaj običajen, saj jim je dajal legitimnost in olajšal pot do objav. Ko je leta 1976 neki bralec izbrskal podatek in razširil vest, da je James Tiptree ml. "v resnici" ženska, je sprožil pravo apokalipso v grškem pomenu besede. Razkritje Tiptreejevega "pravega spola" je namreč razkrilo kopico pričakovanj, ki jih bralke, kritiki, feministke, seksisti in še kdo investiramo v domnevno razliko med moško in žensko pisavo. 


Alice B. Sheldon
Komaj leto dni pred razkritjem je Robert Silverberg v svojem predgovoru k Tiptreejevemu romanu Warm Worlds and Otherwise (1975) zapisal, da je njegovo delo "nezmotljivo moško", ker se "ukvarja (...) z vprašanjem poguma in absolutnih vrednot; s skrivnostmi in strastmi življenja in smrti, ki jih sprožijo preizkušnje telesne vzdržljivosti, bolečina, trpljenje in izguba«. Tudi nominacijo za nagrado Nebula za zgodbo The Women Men Don't See (1974) si je Tiptree prislužil s podobnimi argumenti.

Zaradi silne zadrege in burnih debat ob spoznanju, da je vse tiste "nezmotljivo moške" zgodbe napisala ženska, je Ursula K. Le Guin v svojem predgovoru k Tiptreejevi zbirki kratkih zgodb Star Songs of an Old Primate (1978) - Alice Sheldon ga je kljub razkritju podpisala s psevdonimom - zapisala: "Kaj pomeni, če rečemo, da je 'Tiptree v resnici Sheldon'? Kaj pa, če rečemo, da je 'James Tiptree ml. v resnici ženska'? Nisem prepričana. Vem le to, da je to dober primer pasti, ki se skrivajo v angleškem glagolu 'biti'. Lahko ga zaobrneš in rečeš: 'Ženska je James Tiptree ml.' To pa pomeni nekaj povsem drugega".

Danes se po Jamesu Tiptreeju ml. imenuje nagrada za najboljše feministično znanstvenofantastično literarno delo, zgodba The Women Men Don't See pa velja za prelomno besedilo. Z njim je leta 2002 razpravljala tudi ameriška pisateljica Karen Joy Fowler v zgodbi Česa nisem videla (2002) in tudi to zgodbo sem z velikim veseljem prevedla za Gender-Apokalipso. Manja Balek Jurjavčič je prevedla esej "Drugačne dragocenosti", v katerem pisateljica L. Timmel Duchamp s pomočjo obeh zgodb oriše spremembe, do katerih je v znanstveni fantastiki prišlo zaradi tridesetih let feminizma; feminizma, ki povezuje "ženske, ki jih moški ne vidijo," s sodobno pripovedovalko. Ta kljub svoji emancipiranosti "nečesa ni videla".

Dr. Ana Makuc, urednica tematskih strani nove Gender-Apokalipse, je poskrbela za izbor in prevode zgodb Brezmadežna (1991) kiberfeministke Storm Constantine in Žene (1979) Lise Tuttle ter satiričnega eseja Joanne Russ "Kaj naj junakinja počne? Ali - zakaj ženske ne morejo pisati". Skupaj sva prevedli intervju s Karen Joy Fowler.

V reviji je objavljena tudi moja kratka zgodba Ansibel. 

Kazalo 192. št. revije Gender-Apokalipsa:
 

 

6. avg. 2015

Vračanje, poraz?

V torekovem Dnevniku (4. avgust 2015) je izšla moja kolumna  "Vračanje, poraz?". Besedilo je dostopno na tej spletni strani.

8. jul. 2015

"Delo iz ljubezni" v oddaji Alterica, 11. julij 2015

Alterica, sobota, 11. julij 2015, ob 17h na Radiu Odmev - Primorski val 

V julijski mladinski radijski oddaji Alterica poslušamo izbor posnetkov s pogovora Delo iz ljubezni, ki je marca letos potekal v okviru festivala Deuje babe. Udeleženke so z dr. Majdo Hrženjak razpravljale o skrbstvenem delu: o tem, zakaj ga še vedno povečini opravljajo ženske, o pritiskih, s katerimi se soočajo moški, ki vstopajo v tradicionalno ženske poklice, o pomenu vzgoje otrok v skrbstveno delo in o tem, zakaj je t.i. zategovanje pasu najbolj prizadelo ženske, še posebej starejše ženske. Sledijo napovedi dogodkov v CMAK-u in muzika. Oddajo sta pripravili Katarina Štucin in Tea Hvala.

Vabljene_i k poskušanju v živo na 97,2 FM ali prek spleta. Kasneje oddajo najdete v CMAK-ovem arhivu.  

Zine/art sejem Caffeine Hours letos v Tovarni Rog

Letos se bo na Caffeine Hours poleg tradicionalnega zine/art sejma odvil dodaten program.

Četrtek, 7. julij ob 18:30
predavanje Marka Rusjana z naslovom Fanzin – zase ali za vsakogar? 

Marko je svoje predavanje napovedal: Fanzin je od svojih začetkov predvsem delo fenov. To pa je tudi edini skupni imenovalec. Zanesenjaštvo. Zin je lahko delo posameznika ali delo kolektiva. Lahko je samo sredstvo samorefleksije posameznika ali pa orodje, ki skuša posnemat množične medije ter tako doseči čim širši krog ljudi?

Skozi kratek pregled delovanja fanzina 13. brat v 90ih prejšnjega stoletja bo prikazan način kolektivnega delovanja, njegove uspehe in pomanjkljivosti, kako se je in kako se ni oblikovala uredniška politika. 13. brat je bil hkrati sredstvo za osebne izpovedi, tako da je imel elemente »personal« zina, hkrati pa je bil predvsem sredstvo tako podajanje informacij o skriti glasbi in alternativni politiki. Njegova ugasnitev sovpada z razmahom neta in izginotjem podobnih zinov v Sloveniji.

Kaj torej pomeni pojav interneta za fanzine? Zakaj postajajo fizični fanzini ponovno aktualni glede na težko zaustavljiv proces totalne digitalizacije življenja? Ali so tiskani zini upor proti digitalnemu ali le nostalgija neprilagojenih posameznikov po nečem, česar ni več?

------------------------------------------------------------------------------

Ob cca 19:00 mu sledi Tea Hvala. Pravi, da bo predavanje "Bolj obujanje spominov kot predavanje. O tem, kako sem namesto revije Bravo začela brat 13. brata in Siroto Jerico in delat svoj fanzin. O tem, česa ne bi doživela, če ga ne bi. O mail artu. O mazanju znamk z žajfo. O samozaložništvu in distribucijski mreži od Kranja do Kuala Lumpurja. O visokih idealih in feminizmu od spodaj."
 
S sabo prinesem mini zbirko fanzinov in nekaj svojih del za prodajo, menjavo ipd. Štant si bom delila z Rdečimi zorami.

------------------------------------------------------------------------------

Enkrat po 21:00 bo svoj glasbeni performance izvedel še Umdhlebi. Pod zanimivim psevdonimom se skriva Luka Bevk, prekaljen maček hardcore/punk scene, ki je v zadnji dekadi aktiven kot booker koncertov v kolektivu Panda Banda, hkrati pa poleg ustvarjanja kot Umdhlebi, deluje oz. je deloval v bandih Human Host Body, Melete in Pakt.

https://umdhlebi.bandcamp.com/
https://en.wikipedia.org/wiki/Umdhlebi

18. jun. 2015

Sektor Ž: Potrebe žensk s težavami v duševnem zdravju


Vir: Ženski prostor, Srbija

Potrebe žensk s težavami v duševnem zdravju in dez/institucionalizacija

V junijski oddaji Sektor Ž se bomo posvetile potrebam žensk s težavami v duševnem zdravju na razcepiščih dez/institucionalizacije. Pogovarjale smo se s socialnima delavkama, ki sta nedavno gostovali na študijski praksi v socialno-varstvenem zavodu „Dom za duševno obolela lica“ Čurug v Vojvodini, ki je vključen v pilotski projekt dezinstitucionalizacije v Srbiji. Predstavili bosta izkušnje in potrebe uporabnic, živečih v zavodu, in izkušnjo gradnje samoženske skupine. Spregovorile bomo tudi o potrebah in izkušnjah uporabnic v socialno-varstvenih zavodih pri nas. Sledi intervju s prof. dr. Vesno Švab, psihiatrinjo in eno vodilnih strokovnjakinj na področju skupnostne psihiatrije. Zanimale nas bodo posebnosti oskrbe in psihosocialne rehabilitacije žensk s ponavljajočimi duševnimi motnjami v skupnosti, spregovorile pa bomo tudi o izzivih in trenutnem stanju dezinstitucionalizacije pri nas. Sledijo napovedi feminističnih dogodkov. Oddajo pripravljata Tea Hvala in Teja Oblak.

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 20. junija, ob 12h na Radiu Študent - v živo na 89,3 FM ali kasneje v arhivu.


13. maj 2015

Oddaja Sektor Ž: Feministična psihoanaliza


 


















Majsko oddajo Sektor Ž posvečamo feminističnim kritikam psihoanalize in feministični psihoanalizi. Med njima nam bo pomagala razlikovati dr. Ana Makuc, literarna komparativistka, doktorica ženskih študij in študij spolov, pesnica, prevajalka, učiteljica in sodelavka festivala Rdeče zore. V intervjuju bo govora o zgodovinskih razlogih za odpor mnogih feministk do psihoanalize, o pomembnih psihoanalitičarkah, teoriji intersubjektivnosti Jessice Benjamin in o tem, ali v Ljubljani obstaja feministična psihoanalitična “šola”. Končni postanek: psihoanalitično branje kiperpanka, poezije in psihoanalitičnih teoretičark. Prej in potem: novičke in napovedi dogodkov. Se slišimo!

V soboto, 16. maja, ob 12.00 v živo na Radiu Študent ali kasneje v arhivu oddaje.

Na sliki delo Louise Bourgeois Uničenje očeta (1974), vir.

*

FEMINIST PSYCHOANALYSIS
The May edition of Sektor Ž is dedicated to feminist critiques of psychoanalysis and feminist psychoanalysis. Our guest dr. Ana Makuc is going to help us distinguish between the two. The literary theorist, women’s and gender studies expert, poet, translator, teacher and Red Dawns Fest co-organizer is going to discuss the historic reasons for the resistance of many feminists to psychoanalysis, important women psychoanalysts, Jessica Benjamin’s theory of intersubjectivity and the possible existence of Ljubljana’s very own feminist psychoanalytic “school”. She will also offer a psychoanalytic reading of cyberpunk, poetry and psychoanalytic theorists. Before and after: news and event announcements.

Saturday, May 16th, at 12.00, live on Radio Študent , or later in the archive.

On the picture: Louise Bourgeois' sculpture The destruction of the father (1974), source.

8. maj 2015

Majska oddaja Alterica na Radiu Odmev

Radijska oddaja o mladinski kulturi Alterica se jutri, 9. maja, ob 17.00 vrača na valove Radia Odmev. Osrednji del oddaje bo posvečen zadružništvu, o katerem je konec aprila na vlažni strani Zapoške predavala Jadranka Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo (RISE). Govora bo tudi o akciji Nikoli več!, s katero je CMAK ob dnevu boja proti okupatorju problematiziral sodobni fašizem, in gostovanju festivala Deuje babe v Ljubljani. Na koncu bo umetniški tandem Small but dangers predstavil umetniško karavano Nomadic Village, ki se bo 21. maja za teden dni ustavila v Cerknem, povabili pa vas bomo tudi na jutrišnjo (9.5.) predstavitev knjige Strah pred svobodo Marka Rusjana ter koncert zasedb Iamdisease in One Burning Match. Se slišmo!

Sobota, 9. maj, ob 17h v živo na Radiu Odmev (Primorski val).  Posnetek bo objavljen v arhivu Alterice.

1. maj 2015

Predstavitev festivala Deuje babe v Ljubljani

Living Archive/Živi arhiv kot univerzitetni feministični predmet

RED MINED, DEUJE BABE IN SVETLANA MARAŠ
s študentkami podiplomskega študija ALUO Univerze v Ljubljani

5.– 8. maj 2015
predavanja, druženje, razstava in glasbeni performans

MoTA Point
Gosposvetska cesta 12
1000 Ljubljana


Living Archive / Živi arhiv kolektiva Red Min(e)d vedno znova ustvarja prostor, ki je kot pri Kathi Weeks izraz feministične politične želje imanentne obstoju samemu. Vedno znova raziskuje in predstavlja različne pogoje in načine (so)ustvarjanja in (so)bivanja, ki zažarijo kot post-patriarhalna in ne-kapitalistična oprijemljiva realnost. Skozi teme kot so življenje in umetnost, učenje in izobraževanje, človeška in ne-človeška narava, prostor in skupnost, socialna imaginacija in politična artikulacija LA osmišlja med-osebno druženje in ustvarja dispozitiv osvobajajoče posamezničine/kove in družbene transformacije. Živi arhiv je tako prostorsko-časovna mreža, proces in stična točka med razstavo in umetniškim delom, med novimi modeli komunikacije, umetniškimi praksami in tehnologijo, med ustvarjanjem, reprezentacijo, reflektiranjem, medsebojnim deljenjem znanja in zapisovanjem (o) umetnosti.

Celoten program je dostopen na spletni strani MoTA.

Program za sredo, 6. maj
Med individualnim delom in kolektivnim delovanjem


16.00 – 17.30
Jelena Petrović in Katja Kobolt: predstavitev knjige Nihče ne pripada tukaj bolj kot ti
Danijela Dugandzić Živanović in Dunja Kukovec: predstavitev CRVENE in HoHo MM Lab-a


17.30 – 19.00
Tea Hvala in Janja Hiti: Deuje babe

Tea Hvala, teoretičarka, avtorica radijskih oddaj in esejev ter producentka bo skupaj z Janjo Hiti predstavila delovanje festivala Deuje babe, ki od leta 2013 poteka v Cerknem. O festivalu, ki spodbuja »divje« umetniško izražanje in aktivistično delovanje deklet ter žensk, bo govorila kot zametku nove lokalne skupnosti. Ta skupnost je na tej točki odprta za vse, tudi za moške, in potencialno feministična, saj med pripravami na festival, še bolj pa med druženji in pogovori na samem festivalu, prihaja do izmenjave znanj in izkušenj, ki po feminističnih načelih hrabrijo, izobražujejo in povezujejo ljudi na Cerkljanskem.

Povezavi:
http://cmakcerkno.net/prihajajo-deuje-babe/
https://www.facebook.com/deujebabe?fref=ts