28. feb. 2016

Šebrelje, Texas: Pogovor s Teo Hvala


4. FESTIVAL DEUJE BABE

Pogovor
TEA HVALA (Stopnik)
Nedelja, 13. marec, ob 18h
Texas, Šebrelje


Po zanimivem in prijetnem pogovorov z domačo pisateljico Lucijo Rejc v Texasu gostimo drugo ustvarjalko iz Šebrelj. Predstavila se bo Tea Hvala, piska, prevajalka, avtorica radijskih oddaj in (nekdanja) organizatorka feminističnih dogodkov, kot sta ljubljanski festival Rdeče zore in cerkljanske Deuje babe, ki letošnji program zaključujejo prav s pogovorom v Texasu.

Tea Hvala eseje, kolumne, zgodbe in prevode objavlja v številnih publikacijah, nazadnje v Apokalipsi (kratka zgodba Ansibel), Idrijskih razgledih (o spominskih obeležjih za ženske iz cerkljanske zgodovine), reviji Borec (prevodi Silvie Federici) in spletnem portalu spol.si (o neumnosti). Pred izidom je članek o feminističnih kritikah večinske pornografije (revija Ekran). Na Radiu Študent soustvarja Sektor Ž, edino radijsko oddajo o feminizmu v Sloveniji. O svojem delu, življenju med Stopnikom, Cerknim in Ljubljano in seveda Deujih babah se bo pogovarjala z Anjo Tušar.

Blog: http://prepih.blogspot.si/
FB dogodek: https://www.facebook.com/events/675964762546204/

Organizacija: Turistično društvo Šebrelje v sodelovanju z Deujimi babami.
Foto: Jure Pirih

Program 4. festivala Deuje babe



4. FESTIVAL DEUJE BABE
4. - 13. marec 2016
Cerkno, Idrija, Šebrelje




Cerkljanski mladinski alternativni klub od leta 2013 ob mednarodnem dnevu žensk organizira festival Deuje babe. Imenuje se po arheološkem najdišču nad dolino reke Idrijce, kjer so po ljudskem izročilu prebivale neukročene ženske.

Festival je zvest izročilu, saj predstavlja »divje« umetniško izražanje in aktivistično delovanje deklet ter žensk. Daje jim možnost, da svoje delo predstavijo širši publiki, prednost pa daje tistim ustvarjalkam in borkam, ki zavračajo stereotipne predstave o ženskah ter kršijo nenapisana pravila o »normalnem« videzu, obnašanju, spolni usmerjenosti, načinu življenja, poklicni izbiri ipd. Festival Deuje babe zagovarja enakost vseh žensk – tudi tistih, ki se niso rodile kot ženske – in pravičnejši svet za vse: za ženske, moške in otroke.

***** PROGRAM *****

PETEK, 4. MAREC 2016
19h, Galerija Križišče, CMAK Cerkno
Odprtje razstave
PETRA GORENC (Ljubljana): BOLŠČANJE
Več: https://www.facebook.com/events/583204131837356/

22h, CMAK Cerkno
Koncert
?ALOS (Italija)
R.Y.F. (Italija)
SEQUENZSIAZ (Nemčija)

Več: https://www.facebook.com/events/765028146974182/


SOBOTA, 5. MAREC 2016
20h, Galerija Križišče, CMAK Cerkno
Dokumentarni film
THE MOON INSIDE YOU
režija Diana Fabiánová, 2009, 75 min, v angleščini brez podnapisov
Več: https://www.facebook.com/events/661280837345360/

22h, CMAK Cerkno
Koncert
LA CHASSE (Francija)
Več: https://www.facebook.com/events/1292474067446398/


TOREK, 8. MAREC 2016 - MEDNARODNI DAN ŽENSK
19h, Filmsko gledališče Idrija
Dokumentarni film
KAJ PA MOJCA?
režija Urša Menart, 2014, 80 min, v slovenščini
Več: https://www.facebook.com/events/1530997373867581/


PETEK, 11. MAREC 2016
18h, Bar Gabrijel, Cerkno
PRIPOVEDOVALSKI VEČER DEUJIH BAB
Več: https://www.facebook.com/events/432327200291400/
Vabilo k sodelovanju: https://www.facebook.com/events/343285702508738/

20h, Bar Gabrijel, Cerkno
Koncert
FEMINISTIČNI PEVSKI ZBOR Z'BORKE (Ljubljana)
Več: https://www.facebook.com/events/1071412179588565/


SOBOTA, 12. MAREC 2016
19h, Filmsko gledališče Idrija
Film o odraščanju
BANDA PUNC (Bande de filles)
režija Céline Sciamma, 2014, 112 min, v francoščini s slovenskimi podnapisi
Več: https://www.facebook.com/events/1517251611914222/


NEDELJA, 13. MAREC 2016
18h, Texas, Šebrelje
Pogovor
TEA HVALA (Stopnik)
Več: http://prepih.blogspot.si/2016/02/texas-sebrelje-pogovor-s-teo-hvala.html



Vabljene_i* k obisku 4. festivala Deuje babe!

*Med ženski in moški slovnični spol vstavljamo podčrtaj (_), da bi vizualno označile prostor za ljudi, ki se ne opredeljujejo kot ženske ali moški.

Deuje babe priporočamo tudi obisk koncerta dunajskega dueta Lionoir v Kavarni Idrija v nedeljo, 6. marca, ob 20h. Soorganizirata KUD Avgust (Idrija) in Grrrls Night Out (Gradec, Avstrija): https://www.facebook.com/events/121095724947508/


***** KOLOFON *****

Organizacija:
Deuje babe
CMAK, Bevkova ulica 11, 5282 Cerkno
deujebabe@gmail.com
http://cmakcerkno.net/4-festival-deuje-babe/


Soorganizacija:
Feministični in kvirovski festival Rdeče zore, Ljubljana
http://rdecezore.org/
Bar Gabrijel, Cerkno
http://www.jazzcerkno.si/info/bar-gabrijel/
Filmsko gledališče Idrija
http://www.idr.sik.si/si/v/48/enote/filmsko-gledalisce-idrija/
Turistično društvo Šebrelje
http://www.sebrelje.si/index.php/en/

Zasnova programa: Janja Hiti, Tea Hvala in Maruša Lipušček

Programska besedila: Tim Božič, Janja Hiti, Tea Hvala, Maruša Lipušček, ekipa Rdečih zor in gostujoče umetnice

Kolaž na plakatu je kolektivno delo udeleženk_cev delavnice Biotehnologijo (in koktajle) ljudem! Oblikovanje: Tea Hvala

Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo prostovoljkam_cem in sodelavkam_cem CMAK-a, Bara Gabrijel, Filmskega gledališče Idrija in Turističnega društva Šebrelje. Radiu Primorski val se zahvaljujemo za brezplačno predvajanje reklame.

Za donacijo se zahvaljujemo Ani Čigon, Vasji Progarju, Teji Reba in drugim donatorkam_jem, ki so želele_i ostati neimenovani_e. 

18. feb. 2016

Sektor Ž: Trn v peti starodobnega biološkega determinizma

Ljubljanski grafit iz leta 1991. Foto: Barbara Berce

Februarsko edicijo Sektorja Ž bosta zaznamovala dva intervjuja, ki se bosta tako ali drugače dotikala spolnosti. V etru bomo gostile (nekdanjo) sodelavko oddaje, Mirno Berberović, ki nam bo predstavila teme iz svoje magistrske naloge z naslovom Spol in seksualnost pri slovenskih najstnikih: spreminjanje pojmovanja spola skozi diskurz znanosti o seksualnosti.

Sledil bo pogovor z Mojco Urek in Metko Mencin-Čeplak, ki bosta spregovorili o pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk. Gre za javno pobudo, ki so jo številne podpisnice in podpisniki naslovili na vladne institucije, da učinkovito zaščitijo nemoteno uresničevanje ustavne in zakonske pravice žensk do odločanja o rojstvu otrok, kot tudi njihovo osebno dostojanstvo in zasebnost, ki so s shodi proti splavu pred UKC Ljubljana – Ginekološko kliniko, kršeni.

Za konec pa še nekaj novičk in napovedi dogodkov.

Februarsko edicijo Sektorja Ž pripravljata Klara Otorepec in Mirna Berberović.

V soboto, 20. februarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

17. feb. 2016

Nova prevoda Silvie Federici v Borcu


V novi številki revije Borec (št. 718-720, 2015) sta izšla moja prevoda esejev Silvie Federici iz zbirke Revolution at Point Zero: Housework, Reproduction and Feminist Struggle (2012): "Postavljanje feminizma znova na noge" in "Feminizem in politika skupnega v dobi prvotne akumulacije". V sklopu Horizonti zgodovine je izšel tudi esej Thomasa Pikettyja "Plačna neenakost in neenakost človeškega kapitala". Več o reviji.

13. feb. 2016

Bodeča Neža za seksistično izjavo leta

Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Če ste naleteli_e na takšno izjavo, vas vabimo, da nam jo do 29. februarja 2016 posredujete s pomočjo obrazca na spletni strani Bodeča Neža: http://bodeca-neza.spol.si/.


Bodeča Neža, ilustracija Anna Ehrlemark.

Zbrane izjave sproti objavljamo in izpostavljamo kritični refleksiji. O objavi nominiranih izjav bo odločala delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavnice_ki uredništva spletnega portala spol.si in kolektiva Rdeče zore.

Za nominirane izjave boste lahko glasovale_i v tednu pred mednarodnim dnevom žensk, 8. marcem, ko bomo na 17. mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore razglasile_i zmagovalko_ca.

Vabljene_i k obisku spletne strani Bodeča Neža in glasovanju za seksistično izjavo feminističnega leta, ki traja od 8. marca 2015 do 8. marca 2016. Vabljene_i tudi k širjenju novice o naši pobudi.

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si
http://rdecezore.org/
http://spol.si/

15. jan. 2016

Delavnica o seksizmu v oglaševanju na Gimnaziji JV Idrija

Delavnica za dijake Gimnazije JV Idrija v okviru 4. Kulturnega maratona
Seksizem v oglaševanju

Kaj je seksizem? Kako ga prepoznamo v oglasih?

Na ti dve vprašanji bomo odgovorile_i* s pomočjo oglasov iz revij in uličnih panojev, ki s podobami razgaljenih žensk (in redkeje moških) tržijo celo vrsto izdelkov in uslug, čeprav za njihovo oglaševanje, nakup in uporabo razgaljenost ni potrebna. Ogledali_e si bomo tudi grafite, s katerimi je skupina feminističnih aktivistk v Ljubljani prekrila ulične oglase, za katere je presodila, da so seksistični.

Odziv na sporni oglas Zavarovalnice Maribor.

V drugem delu delavnice si bomo ogledale_i nekaj revij za ženske (npr. Cosmopolitan, Jana) in revij za moške (npr. Moški svet, FHM). Oglase iz enih in drugih bomo primerjale_i, da bi ugotovili_e, kako se razlikujejo in v čem so si podobni. Zanimalo nas bo, kaj oglašujejo in kako upodabljajo ženske in moške. Za konec bomo oglase iz ženskih revij “prevedli_e” v moški spol (in obratno) in se pogovorili_e o tem, kaj se je s tem spremenilo.  

Delavnico vodita Ana Čigon in Tea Hvala.
Poteka v petek, 29. januarja 2016, od 17h do 19h, na Gimnaziji Jurija Vege Idrija.


S seboj prinesite oglase iz revij, ki upodabljajo razgaljene ženske ali moške.

*Podčrtaj med ženskim in moškim slovničnim spolom vizualno odpre prostor za ljudi, ki se ne opredeljujejo kot ženske ali moški.



Mag. Ana Čigon deluje na področju videa, performansa in novih medijev. V svojih novejših umetniških projektih se ukvarja s feminističnimi tematikami, predvsem z vprašanjem podreprezentiranosti umetnic in s pomenom problematiziranja vzorcev zgodovinjenja umetnosti. Na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana poučuje video, film in multimedije.

Mag. Tea Hvala je piska, prevajalka in avtorica radijskih oddaj. Piše o feminističnem aktivizmu in umetnosti, prevaja prozo in humanistiko, v Cerknem pa soorganizira festival Deuje babe. Na Radiu Študent s sodelavkami pripravlja Sektor Ž, mesečno oddajo o feminizmu. Občasno vodi delavnice skupinskega pisanja znanstvene fantastike Svetovi drugih.
Delavnica na Gimnaziji Jurija Vege Idrija bo potekala v okviru Kulturnega maratona. Avtorici se za gostovanje na dogodku zahvaljujeva prof. sociologije Nataši Graovac in vodstvu gimnazije.

Oddaja Sektor Ž: Herland


V januarski oddaji Sektor Ž bomo zarisale koordinate vesolja feministične znanstvene fantastike. Nekaj ustvarjalk ali poznavalk znanstvene fantastike smo povprašale o njihovih najljubših znanstveno-fantastičnih besedilih in filmih, ki prečijo meje spola, seksualnosti in teksta. Prisluhnile_i boste lahko, kakšno mesto zavzemajo v bogati zgodovini tega žanra, in interpretaciji odlomkov iz kratke zgodbe Storm Constantine "Brezmadežna" v prevodu Ane Makuc.

Sodelujejo: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc in Robertina Šebjanič.
Oddajo pripravljamo Tea H., Klara O. in Teja O.

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 16. januarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

*

In the January edition of Sector F we will draw the coordinates of the universe of feminist science fiction. We asked artists and experts on science fiction about their favorite science-fiction texts and movies, which cut across the boundaries of gender, sexuality and text. You will be able to hear about the position of feminist science fiction within the rich history of Sci-Fi and the radio interpretation of an excerpt from Storm Constantine's short story "Immaculate", translated as "Brezmadežna" by Ana Makuc.

Interviewees: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc and Robertina Šebjanič.
The January edition is prepared by Tea H., Klara O. and Teja O.

Tune in! Saturday, January 16th at 12h, live at Radio Študent. Later, check our archive.

12. jan. 2016

Neumnost

Leta 2008 smo s soorganizatorkami na 9. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore povabile avtomehaničarko Ksenijo Glavač s prošnjo, naj nas nauči osnov: kako zamenjati gume, olje, žarnice in varovalke. Ker smo iz lastnih izkušenj vedele, da se ženske v prisotnosti moških bojijo zastavljati tako imenovana neumna vprašanja, udeleženkam pa smo želele zagotoviti sproščeno delovno okolje, smo se odločile, da bo delavnica namenjena izključno ženskam. Na očitke, da s tem diskriminiramo moške in zagovarjamo »obratni seksizem«, smo bile pripravljene, saj je v Sloveniji nanje naletela še vsaka pobuda, ki je iz zgodovinskih in družbenopolitičnih razlogov dala prednost ženskam. Na naše veliko presenečenje se to ni zgodilo. Zgodilo se je nekaj bolj zanimivega. A najprej nekaj besed o neumnosti.

Katero vprašanje je neumno? Običajno tisto, ki se mota po vseh nepoučenih glavah, a si ga nobena ne upa izustiti, da ne bi izpadla … neumno. Če se opogumiš, ti bodo poznavalci sicer odgovorili, a obstaja velika verjetnost, da bodo to storili na posmehljiv način in ti tako mimogrede dali vedeti, da bi se morala sramovati svoje nevednosti. Če gre za področje, ki tradicionalno spada v domeno moških, recimo brkljanje po avtu, še toliko bolj. V tem primeru neformalno izključevanje večinoma prizadene ženske. Pravim večinoma, saj se je na avtomehanično delavnico Rdečih zor prijavil fant z enako izkušnjo. Rekel je, da bi se rad naučil osnovnih popravil, vendar o avtomobilih nima pojma, saj si moških, ki ga imajo (ali pa je zanje domneval, da ga imajo), nikoli ni drznil nadlegovati z vprašanji in tako razkriti svoje nevednosti – in nemožatosti.

Od moških še vedno pričakujemo, da bodo tradicionalna moška opravila samodejno poznali, medtem ko od žensk pričakujemo, da se jih ne bodo lotevale. Ljudje, ki teh pričakovanj ne izpolnijo, na preizkušnjo postavijo sámo definicijo možatosti oziroma ženstvenosti. Če ostanem pri »pravi« moškosti: z mačo vidika je moški brez tovrstnega znanja ali zanimanja navaden pusi. Žensko, ki zna popraviti avto, bo mačo označil za možačo, pa naj bo po videzu in vedenju še tako ženstvena. Mačotova spolna identiteta je – tako kot vsaka – pač krhka in odvisna od drugih, zato se v trenutku, ko v svet moških opravil stopi ženska, pusiju nevarno približa on. Moški, ki se pred spremenljivostjo spolne identitete zatekajo v mehanične delavnice in druga oporišča moškosti (če govorimo o delavskem razredu, so to večinoma gostilne, garaže in lovske koče), se že pregovorno obkrožajo s koledarji golih žensk; kakor da jim pussy na steni zagotavlja, da bodo pusiji in možače ostali zunaj.

Leta 2013 je na Rdečih zorah gostovala hrvaška umetnica in avtomehaničarka Dina Rončević, ki je na humoren način združila tradicionalno moške in ženske veščine v eno in tako presekala strogo ločnico med njimi. Razstavila je delo po imenu Štiritaktni, vezenino štiritaktnega motorja, opremljeno z imeni njegovih sestavnih delov. Na odprtju razstave v Galeriji Mizzart je povedala, da je po opravljeni avtomehanični šoli nihče ni želel vzeti na prakso. Ker izrazje v učbenikih nima kaj dosti opraviti z izrazjem, ki se dejansko uporablja v delavnicah, je vse kazalo, da bo kljub primerni formalni izobrazbi ostala poklicno nepismena. A se je znašla drugače. V odgovor na izključevanje iz moških delavnic je začela organizirati avtomehanične delavnice za deklice in ženske, na katerih so se udeleženke naučile razstaviti in ponovno sestaviti cel avto.

Ko smo avtomehanično delavnico za ženske organizirale na Rdečih zorah, nas je fant, ki je prav tako želel sodelovati, spravil v zagato. Če bi ga zavrnile, bi mu odrekle možnost za učenje v spodbudnem okolju. Če bi ga sprejele, bi tvegale, da bomo to možnost odvzele ženskam. Zanimivo je, da se na tej točki spomini organizatork razhajajo. Po moji različici smo ga zavrnile, medtem ko Nataša Serec trdi nasprotno. Pravi, da je tisti dan, ko smo se na Metelkovi zbrale ob (nedvomno prestrašenem) testnem avtomobilu, prišel tudi on in ker nobena udeleženka ni imela nič proti, je ostal.

Naj je bilo tako ali drugače, strinjava se, da nas je bilo okrog deset in da nam je Ksenija Glavač pokazala, kako se pripraviš na daljšo vožnjo in kaj lahko storiš, če ti avto crkne sredi ceste, me_mi pa smo z občudujočimi pogledi drsele_i po njenih spretnih rokah, se smejale_i svojim jecljavim vprašanjem, poslušale_i njene šaljive odgovore in se mimogrede naučile_i, da osnovno vzdrževanje avtomobila ni noben bavbav. Bavbav je stroga spolna delitev dela, ki za vsako neumnost podvomi o svojem prav. Dvom je upravičen, zato: naj živi neumnost!

Članek je bil prvič objavljen na portalu Spol.si 12. januarja 2015.


7. jan. 2016

'Kakšen kruh, to je bomba!' Prispevek k ženski zgodovini Cerkljanske



V Idrijskih razgledih (2/2015) je konec decembra 2015 izšel moj esej "'Kakšen kruh, to je bomba!' Prispevek k ženski zgodovini Cerkljanske".Gre za razširjeno verzijo članka "Pravica do imena", ki je izšel marca 2015 v reviji Svobodna misel.

V reviji sodeluje preko 20 avtorjev z različnimi prispevki s področja zgodovine in domoznanstva na Idrijskem in Cerkljanskem. Razgledi so na voljo v muzejski trgovini na gradu Gewerkeneg (Idrija), v Cerkljanskem muzeju in v knjigarni ABC (Idrija).


31. dec. 2015

Tretja radijska oddaja Pisani svet

Vir: Wikipedija

V tretji - in zadnji - zadnji oddaji Pisani svet se sprašujemo, kaj se zgodi z ustnim izročilom, ko se ujame med knjižne strani ali v druge medije; kdo je pel ljudske pesmi in pripovedoval pravljice, preden jih je popisala znanost, in kdo nam jih posreduje danes. Poslušamo pesem Marička sedi na kamenčku v izvedbi Jožice Klanjšček in zgodbo o Kekcu v interpretaciji Marice Globočnik.

V drugem delu obravnavamo zgodovino piratskih radijskih postaj (Radio Mercur, Radio Kričač in “divje” postaje na hrvaškem podeželju) in na primeru številskih radijskih postaj ugotavljamo, da je danes največji pirat država. Oddajo pripravljamo Small but dangers (Mateja Rojc in Simon Hudolin Salči) in Tea Hvala.

Vabljene, vabljeni k poslušanju v ponedeljek, 28. decembra 2015, ob 21h.

Napol v živo na frekvencah radia Primorski val ali na spletu, kasneje tukaj.

Da je svet pisan, verjamejo tudi Občina Cerkno, Primorski val, CMAK in GAYA Cerkno.

22. dec. 2015

Oddaja Sektor Ž: Čez ograjo

Vir: Georgette Sand
 
V zadnjem Sektorju Ž letos gledamo čez ograjo - v upanje, ponos in dostojanstvo feminističnih bojev na Kosovem, v Franciji in v Indiji.

Teja O. je pripravila intervju z Ano Čigon, vizualno umetnico, performerko, videastko in sodelavko feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore. V KC Tobačna 001 smo si v preteklem tednu lahko ogledale njena prva dokumentarna filma "Spominjanje drugih" (Remembering the Others) in "Herojke" (Heroinat). V njih je raziskala javne spomenike na Kosovem in prisotnost žensk v tamkajšnjem kolektivnem spominu. Zala T. je pripravila dva prispevka: intervju z Natalio Kozdra iz organizacije Georgette Sand, ki je v Franciji sprožila uspešno kampanjo za znižanje davka na tampone, vložke in menstrualne skodelice, in prispevek o boju proti nasilju nad ženskami v Indiji, kot ga bije in vidi dr. Shruti Kapoor, ustanoviteljica organizacije Sayfty.

Vabljene_i k poslušanju!
V soboto,  19. decembra 2015, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

*

In the last Sector F this year, we look past the fence - at the hope, pride and dignity of feminist struggles in Kosovo, France and India.

Teja O. interviewed Ana Čigon, visual artist, performer, video artist and coorganiser of feminist and queer festival Red Dawns. In the past week, KC Tobačna 001 hosted her first two documentary films, "Remembering the Others" and "Heroinat", both of which explore public monuments in Kosovo and the visibility of women in Kosovo's collective memory. Zala T. prepared an interview with Natalia Kozdra of Georgette Sand, an organisation which started the succesfully campaign for lowering the tax on tampons, menstrual pads and menstrual cups in France. Zala T. also prepared an interview with dr. Shruti Kapoor, the founding member of Sayfty, an organisation fighting against violence against women in India.

Tune in!
Saturday, December 19th 2015, at 12h live at Radio Študent. Later, in the archive.

12. dec. 2015

Svetovi drugih - zgodbe in kolaži iz Murske Sobote




Gramofon

Sajko in Kara sta v drugo pritisnila na gumb za odhod. Zgodilo se je isto kot prvič. Njiju je transmogrifikator izpljunil v novo podnajemniško stanovanje, gramofon pa je ostal na odskočni platformi.

»Mater iz epruvete!« je zabentila Kara. Odločena je bila, da spravi gramofon v novo stanovanje.

»Daj, Kara, ne se razburjat. Tu sploh ne rabiva gramofona. Glasbo oziroma zvok si lahko predajava kar nezvočno. Mogoče nama bo všeč glasba sosedov, upam da tudi najina njim. Celo stanovanje je treba še zriktat. Pomagaj mi z naravnimi dodatki v kopalnici.«

»Ne razumeš!« mu razburjeno odgovori Kara. »Ta gramofon je moje življenje!«

Sajko je bil do dna duše začuden. S kom živim, si je mislil sam pri sebi.

»Dragica, so ti gumbi na obleki spet preveč elektrike porabili, ko si se znojila, oni pa so odpravljali smrad?«

»Sajko, ne šali se. Moji gumbi niso taki. Take imaš samo ti,« mu hladnokrvno odvrne Kara in se zlekne na mizo iz spominske pene.

»Kara, veseli me, da si končno pozabila na gramofon.«

Kara le rahlo privzdigne glavo in ga jezno pogleda. »Ta gramofon mi je podaril Baltazar, moj bivši s planeta Butan. Z gramofonom sem lahko potovala med svetovi. Se ljubila in parila po lastni želji. In kaj imam sedaj? Le tebe!« je čedalje bolj vpila in ihtela Kara.

Sajko jo je le gledal. Brez še tako minornega čustvenega odziva. Naj se pretvarjam, da sem užaljen, se je spraševal sam pri sebi. Zagotovo ji ne bom izdal, da imam njen gramofon jaz in da ga koristim za zadovoljevanje svojih mesenih užitkov.


 



Glas iz radia

Tarzan je odprl oči.
»Prekleto, teleportacija mi vedno pokuri toliko energije. Čita, si v redu?«
Ni se odzvala na njegovo vprašanje niti na suvanje z roko. Obrnil jo je k sebi. Usta so se mu nakremžila, oči zarosile. Čiti je bil v predelu trebuha vsajen radio.
»Prekleto. Že kdaj bi morali ločiti teleportacijo ljudi in predmetov.«
 Iz radia se je zaslišalo hrumenje. Tarzan je iz njega počasi razločil glas. Bil mu je znan, a z mislimi je bil ves pri Čiti.
»Čita,« je zastokal, »reci kaj, karkoli.«
»KARR-KKO-LLLI.«
Tarzan se je zdrznil. Glas, ki ga je oponašal, je prihajal iz radia v Čitinem trebuhu. Ošinil je njene oči. Bile so negibne – tako kot njene ustnice. Pobožal jo je po licu in se sklonil k radiu.
»Čita, si tam notri?«
»NNOT-TTRI je nekdo drug.«
»Kdo drug?«
»JAZZ SEM ČITIN DRUGI JAZZ.«
Čita je še vedno ležala negibno.
Tarzan ni vedel, kaj naj vpraša. Bil je zmeden. »Kako pa ti je ime?« vpraša.
Telo, ki naj bi bilo Čitino, odpre oči.
Tarzana še nikoli ni bilo zares strah, a sedaj ga je zagrabil val strahotnega občutka. Prestrašen je bil do kosti. Dlake so mu stale pokonci. Oči so se razširile, kakor da bi mu v očesno vdolbino padla velika črna žoga.
»Še zadnjič te vprašam, kako ti je ime,« se je delal pogumnega. Opazil je, da mu je začela utripati lučka, vsajeno v noht na njegovi levi roki, saj mu je močno narasel krvni tlak.
»Jaz sem oziroma nisem …« se je oglasil glas iz radia.
»Ne me hecat. Čisto resno mislim. Kako ti je ime?« zakriči Tarzan in napne mišice.
»Moje ime je Čiiita! Sem Čiiiita!« odgovori neznano bitje. Tako groznega glasu Tarzan še ni slišal, zato se približa radiu, a ga ta popolnoma skrči in potegne vase.
Tarzan je izginil. Radio se še enkrat glasno zadere, nato pospravi še opičje telo. Vse, kar ostane, je kamenček, ki rdeče utripa.



Piknik

Življenja znotraj sveta smo vsi navajeni. Ne poznamo pa vsi življenja znotraj življenja. Imam namreč prijatelja, ki živi v mojem telesu. Ime mu je Subino. Vsak dan me obišče v možganih in se ustavi v želodcu na soku ali kavi. Nekega jutra, ko sva bila zmenjena, da pride, pa ga ni bilo. Center prevozniških storitev je malce zamujal, zato nikakor ni mogel priti do moje glave. Gripa je divjala po telesu in žile, ki so mu služile kot ceste, so bile neprevozne. Dolgo je sedel in čakal, da bi srce spet zagnalo svojo dejavnost prevažanja rdečih krvničk, ki so jim strokovno rekli eritrociti.
            Najin odnos sva morala prenesti na naslednjo stopnjo. Dogovorila sva se, da najinih srečanj ne bova več skrivala. Tako tudi ne bo potrebe po dobivanju v zakotnih delih telesa. Adijo, slepo črevo! In zakaj ne bi šla kdaj na piknik iz telesa? S Subinom sva si celo izmenjala telefonski. Ko bo na krvni avtocesti spet zastoj, se bova obvestila. Naj živi moderna tehnologija!
            Sredi slavospeva novim tehnologijam mi je zazvonil telefon.
            »Subino!« sem vzkliknil, »greva na piknik?«
         »Čao, stari, sem ti že rekel, da imaš totalno zarjavelo srce? In kdaj misliš popravit to cesto? Kako hudiča naj pridem na obisk?«
          »Ah, Subino, oprosti. Vem, v razsulu sem. Zato te pa raje vabim ven – na piknik zunaj telesa.«
»Ok,« je zavzdihnil Subino. In že sem čutil, kako potuje po vratnih žilah do nosnic. Hop – in že je skočil na mojo dlan.
»Živijo.«
»Zdravo,« odgovorim.
»Kaj je danes na meniju?« vpraša Subino.
»Z moje strani bolj bogo, saj vidiš, da propadam, razpadam. Lahko pa kaj naročiva.«
»Kaj bi ti? Jaz nisem kaj prida lačen.« Subino me pogleda in reče: »Ti rabiš nekaj za prenovo telesa.«
»Res, se to da?« vprašam.
»Ja, tehnologija napreduje,« odgovori Subino.
  

 


Slastna trupelca

Veliki katolik dela paniko in neupogljivi Janezek joka.

Zapriseženi prodajalec kebaba pospravlja sobo in gensko spremenjeni pritlikavec piše esej o zgodovini.

Mentalno sesuta čarovnica se kotalka, kljub temu da neprištevna babica in vnuk kopljeta grob.

Čustveno razrvana čudovita modra gospodična skače in ušiva teta s košarico smrči.

Črnogledi papež zagrenjeno teži, da veseli menih ne obupa.

Prepoteni natakar igra kitaro, čeprav negativno nastrojeni nogometaš razdevičuje nune.

Potetovirani bodybuilder ubija mravlje, ker kosmati mali ubogljivi Gašperček pobira ostanke cigaret.

Impotentni aktivist si trebi zobe, ker pohlepni mladinski klub kroži s kolesom po dvorišču.

Zaspani teolog popravlja kolo, da si pijani spaček striže nohte.

Zmerljiva pikapolonica pljuva, ker silni močerad leti.

Garjavi loverboy sadi črni paradižnik, saj plešasta pevka zbira navlako.

Zlobno Uho zbira sijoče kamenčke ter ušivi zvezdogled dviguje in spušča lesene uteži.






Planet Tutifruti

Po moje se ljudje radi znajdemo na drugih planetih. Že ko gledamo drug drugega, smo različnih videzov. Potem pa želimo biti še drugačni. Planet Tutifruti bi bil videti zanimiv za vse vrste …
            Zagotovo bi lahko na planetu Tutifruti iznašli zdravilo, ki bi nam zameglilo razum in bi drug drugega gledali z enakimi očmi. Zato bi bil Tutifruti zanimiv za vse vrste, pa najsi smo še tako drugačni. Vsakdo bi imel doma svoj stroj, ki bi mu spremenil barvo kože, spremenil frizuro in deformiral telo v želeno obliko. Tako bi Tutifruti postal zanimiv za čisto vse, saj bi bili lahko vsi takšni, kot bi si želeli. Če bi nas motilo, da izgledamo drugače, bi lahko postali isti. Žal ne bi mogli spremeniti svojega mišljenja.
            Tutifruti je v zgodovini slovel po svojih sadovnjakih. Žal so pohlepni kapitalisti zašuštrali vso zgodbo o uspehu z vnašanjem gensko spremenjenih organizmov, ki so sprva obetali veliko, a so se izrodili. Banane so bile istega okusa kot kumarice, breskve kot redkev ..
Seveda je vse to vplivalo na prebivalce planeta Tutifruti. Predvsem na njihovo reproduktivno sposobnost. Ne njem danes živijo samo še pripadnice ženskega spola. Za lažje rokovanje z lokom so si odrezale desno dojko. Tutifruti se danes imenuje Amazonija.

 
            Dokler so na Tutifrutiju živeli tudi moški, je bila največja kazen za neupoštevanje ideologije Razlike ta, da so ti vzeli stroj za spreminjanje v Drugo. Ker so ideologijo Razlike v glavnem kršili prav moški, so na Tutifrutiju počasi ostale samo ženske.
            Imele so se fino: zaradi manjkajoče dojke so imele manj boleče menstruacije in so bolje streljale z lokom. Zaradi manjkajočih moških so raziskovale nove oblike in vrste užitkov druga z drugo. Sprva se jim je zdelo, da v svojih vrstnicah prepoznavajo sebe, da so njihove ljubezni zrcalne, da je – skratka – vse eno in isto. A sčasoma so v tistem, kar se je zdelo identično, začele prepoznavati drobne razlike.
Spremenile so svoje mišljenje, ne svojega videza.


















Jutri ob jutranji zarji boš vdahnil/a presenetljivo kapljico.

Dragi/a moj/a, vsak čas boš ujel/a dih jemajoči koktajl.

Verjemi! Čez par minut boš dehidrirala recikliranega mutanta.

Nikoli ne boš prefiltriral/a in estrahiral/a vlažnega maturantskega plesa.

Srečnež/ica, v naslednjem letu boš pojedla/el neustrašni koktajl sreče.

Ne skrbi, ko bo nastopila suša, boš postal/a nepozabno jezero.

Ko bo eksplodiral tvoj genski zapis, boš oklevajoče, a z zadovoljstvom sprejel/a izsušen radioaktivni koktajl.

Na prednovoletnem igranju z biotehnologijo v MIKK-u boš v svojem življenju našel/la spiralno srečo.

Preden umreš, boš ponotranjil/a globalno okno.

Ko bo na Zemlji zavladala lakota, boš zagledal/a vseh devet lun, kako plavajo v mavrici.

Ne pozabi: četudi boš ob jutranji zarji poletel/a na moj planet, boš še vedno iskal/a uteho v navadah starega sveta.

Naslednji mesec se boš pogumno zazrl/a v molekularni trenutek.

Preostanek življenja se boš znanstveno poglabljal/a v tvoje najgloblje prijatelje.

Kmalu boš s svojim umetniškim čutom povezala atomsko vijačnico življenja.

Zdaj zdaj boš mikroskopsko povečal/a zadimljen in pošteno plačan projekt.






































Tomorrow at dawn, you breathe in a drop of surprise.

Tomorrow, you'll live to see a contaminated nucleotide.

My Dear, any second now, you’ll taste a breathtaking cocktail.

Believe! In a few minutes, you are going to dehydrate a recycled mutant.

Lucky you! Soon after New Year’s, you’ll drink the cocktail of fearlessness.

Don’t worry, when the drought occurs, you will turn into a memorable lake.

When your genetic code explodes, you will hesitantly welcome a desiccated radioactive cocktail.

At the Science of Fiction / Fiction of Science playground in MIKK, a spiralling luck will enter your life.

Before you die, you are going to internalize a global window.

If you're not a good girl/boy, you will easily reach whatever you want.

When the famine hits Earth, you are going to see nine moons, swimming in the rainbow.

Do not forget: even if you fly to my planet tomorrow at dawn, you will continue to seek solace in the traditions of the old world.

Think about it: the Great Catholic is in panic, while the indomitable Janez is crying.

Don’t worry, everything is alright. The sworn vendor of kebab is cleaning his room, while the genetically modified midget is writing an essay about history.

The mentally challenged witch is roller-skating, although the incompetent grandmother and grandson are digging her grave. Everything will be just fine.

The tattooed bodybuilder is killing ants, while the gross, little and obedient Gašperček is collecting cigarettes butts. Make sure you do your favourite thing too.

Don’t limit yourself to what you already know. Look at the spitting ladybird, look at the flying salamander.

The Evil Ear is collecting shiny pebbles, while a lousy astronomer is using a ladder. And what do you like to do most?

Next month, you are going to bravely enter a new molecular moment.

Imagine! For the rest of your life, you are going to conduct in depth studies of your deepest friends.

You are about to discover the sweetest drink of all. Enjoy!

Soon, your artistic sense is going to connect the atomic spiral of life.

Any moment now, your microscope is going to enlarge a smoky and fairly well-paid project.