Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave

4. maj 2018

The Long 1980s: Constellations of Art, Politics and Identity

Just released! The book also features my text on "new feminism" of the 1980s in Ljubljana.



The Long 1980s. Constellations of Art, Politics and Identity speculates on the significance of the 1980s for arts and society today. Central to the book is the thesis that the 1980s brought a fundamental reorientation in the relationship between the civil society and the state—or governments and their publics—with the effects of this shift coming to shape our contemporary condition. Art and culture played a central role in responding, to pre-empting or articulating these changes.

While the decade recedes into the past, its influence in terms of establishing the logic of globalization is still very present. This globalization produced greater inequality and mixed economic results, yet it also permitted new regional cultural and activist networks to emerge and intimated the possibility of a new ‘global’ or ‘transnational’ culture. Looking back at texts and artworks produced at the time will help to understand how this pivotal decade shaped the imaginative landscape of the 21st century. By telling diverse microhistories, a plurality of positions can be juxtaposed that allow a comparison between very different geopolitical situations in Europe and beyond.

Addressed themes:
1. No Alternative? (on neoliberalism, counter cultures, alternative forms of organization, 1980s activism and art); 2. Know Your Rights (how civil liberties shifted, on the upcoming planetary consciousness and new ecologies); 3. Processes of Identification (gender, sexuality, race, and new nationalisms); 4. New Order (considering 1989 from a series of new perspectives, not just the East-West binary).

Introduction (PDF).

Editors: Natasa Petresin Bachelez, Nick Aikens, Beatriz Herraez, Teresa Grandas Sagarra and Nav Haq, and co-editors Adela Zeleznik and Merve Elveren

Contributors: Nick Aikens, Henry Andersen, Zdenka Badovinac, Barış Gençer Baykan, Cristina Cámara Bello, Hakim Bey, Manuel Borja-Villel, Rosi Braidotti, Boris Buden, Jesús Carrillo, Bojana Cvejić, Luc Deleu, Ayşe Düzkan, Diedrich Diederichsen, Nazım Hikmet Richard Dikbaş, Corinne Diserens, Merve Elveren, Charles Esche, Marcelo Expósito, Božidar Flajšman, Annie Fletcher, Diana Franssen, June Givanni, Lisa Godson, Teresa Grandas, Nav Haq, Beatriz Herráez, Lubaina Himid, Lola Hinojosa, Antony Hudek, Tea Hvala, Gal Kirn, Neža Kogovšek Šalamon, Anders Kreuger, Elisabeth Lebovici, Rogelio López Cuenca, Geert Lovink, Amna Malik, Pablo Martínez, Lourdes Méndez, Aleš Mendiževec, Ana Mizerit, Alexei Monroe, Meriç Öner, Nataša Petrešin-Bachelez, Bojana Piškur, Marta Popivoda, Carlos Prieto del Campo, Pedro G. Romero, Rafael Sánchez Ferlosio, Igor Španjol, Chris Straetling, Erman Ata Uncu, Jelena Vesić, Mar Villaespesa, Vladimir Jerić Vlidi, Ana Vujanović.

9. okt. 2017

Mesto mrež / City of Networks

English version below.

23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk 

Mesto mrež
13. oktober 2017, 10.00-18.00, Stara mestna elektrarna  - Sindikalna soba




Srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture, se bo začel s kratkimi predstavitvami določenih družbeno-političnih kontekstov, ki vplivajo na tematske usmeritve in metode dela omenjenih mrež. Če politična umetnost govori neizgovorljivo in si predstavlja nevidno, kako – kot pobudnice_ki in producentke_i – krmariti med Scilo in Karibdo institucionalizacije in kapitalizacije tako umetnosti kot tudi politike spolov?
Sodelujejo:
  • Mreža kulturnih praks družbenega spola (Slovenija/Hrvaška/Srbija/Bosna in Hercegovina/Makedonija)
  • Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti (Danska)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italija)
Pogovore bo moderirala Tea Hvala.
// v angleščini //
Vstop prost.


Mreža kulturnih praks družbenega spola je platforma, sestavljena iz regionalnih ženskih, feminističnih in kvir festivalov, medijskih spletnih strani in pobud, ki pripadajo nadaljevanju feminističnih praks v regiji in hkrati odpirajo nova polja dejavnosti ter izražajo novo generacijo feministk_ov z različnimi zasebnimi in javnimi zgodovinami. Članice mreže so VoxFeminae.net (Hrvaška), Libela (Hrvaška), Crol (Hrvaška), House of Flamingo (Hrvaška), Živa Muzika (Hrvaška), Fundacija Cure (Bosna in Hercegovina), BeFem (Srbija), Center za dekleta (Srbija), Femix (Srbija), Tiiiit! Inc. (Makedonija), Rdeče zore (Slovenija), Sektor Ž (Slovenija) in Mesto žensk (Slovenija).

Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti povezuje posameznice_ke, institucije in organizacije, ki se ukvarjajo s kvir, feministično in politično umetnostjo v nordijskih in baltiških državah. Ustanovljena je bila leta 2012 v Köbenhavnu na pobudo organizacije Warehouse9. Njen namen je ustvariti platformo za regionalno povezovanje in izmenjavo. Mreža je razvijajoči se forum za umetnice_ke in aktivistke_e ter spodbuja produkcijo, predstavljanje in kontekstualizacijo novih umetniških del.

Il Cassero LGBT Center iz Bologne so člani italjanskega LGBT društva ARCI - ARCIGAY. Med drugim producirajo tudi mednarodni festival Gender Bender, ki italijanski javnosti predstavlja novo metaforiko, povezano s spolnimi identitetami, spolnimi usmerjenostmi in telesnimi reprezentacijami, izhajajočimi iz sodobne kulture. Festival je del mreže Bologna Contemporanea. Gender Bender je pobudnik evropskega projekta Uprizarjati spol ter projekta Teatro Arcobaleno, ki je namenjen otrokom in družinam in ki skozi gledališče spodbuja spoštovanje razlik, videnih kot možnost za kulturno obogatitev.

Foto galerija: 
The networking of local, regional, and international feminist and LGBTIQ groups working in culture is going to start off with brief presentations of specific socio-political contexts that affect their respective thematic focuses and working methods. If political art speaks the unspeakable, envisions the unseen, how do they, as initiators and producers, navigate between the Scylla and Charybdis of institutionalisation and capitalisation of both art and gender politics?
Contributors:
  • Cultural Gender Practices Network (Slovenia/Croatia/Serbia/Bosna and Herzegovina/Macedonia)
  • Nordijc/Baltic Queer Art Network (Denmark)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italia)
Discussions' Moderator: Tea Hvala
// in English //
Free entry.


The Cultural Gender Practices Network is a platform composed of regional women’s, feminist and queer festivals, media websites and initiatives that belong to the continuity of feminist practices in the region, while at the same time, they open up new fields of action and voice a new generation of feminists with different private and public histories. Members of the network are VoxFeminae.net (Croatia), Libela (Croatia), Crol (Croatia), House of Flamingo (Croatia), Živa Muzika (Croatia), Cure Foundation (Bosnia), Befem (Serbia), Centre for Girls (Serbia), Femix (Serbia), Tiiit! Inc. (Macedonia), Red Dawns (Slovenia), Sektor Ž (Slovenia), City of Women (Slovenia).

Nordic/Baltic Queer Art Network is a network for individuals, institutions and organisations that work with queer, feminist and gender political art in the Nordic/Baltic countries. The NBQAN was founded by the live art venue Warehouse9 in Copenhagen in 2012, in order to create a platform to connect, exchange, present and establish a Scandinavian/Baltic queer art context. The network is a developing forum for artists and activists from many different genres and disciplines, and facilitate the production, presentation, discussion and evaluation of new work.

Il Cassero LGBT Center, member of the Italian LGBT Association ARCI - ARCIGAY, is based in Bologna. It is also the producer of the International Festival Gender Bender, introducing the Italian public to the new imagery related to gender identities, sexual orientations and body representations stemming from contemporary culture. Gender Bender is a part of Bologna Contemporanea, a network that operates in the city with an international overlook. Gender Bender is the initiator of  Performing Gender, a European dance project, and Teatro Arcobaleno, a project aimed at children and their families that promotes respect for differences, seen as opportunities of cultural richness, through theatre.

Photo gallery: 

15. dec. 2016

'Razkorak' na praznovanju treh novih izdaj založbe LBAL v četrtek, 22. decembra 2016, ob 20h















Založba kaset in umetniških fanzinov, Look Back and Laugh, prireja babyshower ob izidu treh novih izdaj!

Praznovali bomo trojno rojstvo: fanzina Am I There? oblikovalke Urške Alič, knjige umetnika Razkorak avtorice Tee Hvale, ter knjige umetnika Ena Ena slikarskega tandema Beli Sladoled.

Urška Alič je grafična oblikovalka in sitotiskarka. Po končanem študiju na NTF v Ljubljani je poleg oblikovanja za naročnike ostala zvesta lastni grafični produkciji, ki jo preizkuša in nadgrajuje skozi različne tiskarske eksperimente. Po kar nekaj nabranih letih prakse v sitotisku v zadnjih dveh letih kot del kolektiva Riso Paradiso aktivno raziskuje risograf tiskarsko tehniko, na podlagi česar je nastal tudi njen zadnji fanzin Am I there?.

Tea Hvala je feministka, piska in avtorica radijskih oddaj. Njena prva fotoknjiga Razkorak gledalko ali gledalca postavlja pred nemogočo nalogo, rekoč: glej in skušaj videti tisto, kar se je izmuznilo objektivu. Knjiga je izšla s podporo Občine Cerkno.

Slikarsko-grafično-risarski duo Beli sladoled sestavljata Miha Perne in Leon Zuodar. Delujeta neprekinjeno že od leta 2005 in sta močno prisotna v slovenskem umetniškem prostoru na področju vizualne in sodobne umetnosti. V svojem ustvarjanju sta preizkusila celo paleto žanrov in formatov, vseskozi pa svoje delovanje beležita skozi izdajanje fanzinov in knjig umetnika. Knjiga Ena Ena je tako zadnji dokument njune produkcije, v kateri sta se umetnika tudi prvič preizkusila v risograf tehniki.

FB dogodek
Spletna stran založbe

25. sep. 2015

Okrogla miza Ženske-umetnost-politika in predstavitev nove št. ČKZ na Mestu žensk


V okviru 21. festivala Mesto žensk bo potekala predstavitev nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki obravnava Mesto žensk in zamolčane zgodovine. V bloku, posvečenem dvajsetletni zgodovini festivala, sem objavila esej "Prizorišči vztrajnega upanja". Po predstavitvi sledi okrogla miza Ženske - umetnost - politika

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
in
spletni portal spol.si

vabita na
predstavitev številke ČKZ Mesto žensk in okroglo mizo

Ženske – Umetnost – Politika

v sredo, 7. oktobra 2015 ob 14. uri
v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Enaindvajset let Festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk sta spremljala procesa regresije delavskih pravic in banalizacije politike. Pogoji za delo v poljih kulture, umetnosti, znanosti so komaj še vzdržni. Državna politika enakosti spolov, ki je Mesto žensk iniciirala preko Urada za žensko politiko, izginja. »Kriza«, najsi bo ekonomska ali begunska, je postala normalno stanje, predvsem pa opravičilo za uvajanje protienakostnih politik.

Če etablirana politika nima razvojne, ekonomske in družbene vizije, ali jo ima progresivni del civilne družbe? Kakšne alternative se ponujajo na križiščih umetnosti, aktivizma in feminizmov? Kako nevladni sektor, neodvisne in avtonomne organizacije ter pobude presegajo reprodukcijo prekarnih odnosov in kako posegajo v prevladujoče politične diskurze?

Razpravljale bodo: 
Tea Hvala
Vlasta Jalušič
Teja Reba
Lilijana Stepančič
Lana Zdravković

Moderirata: 

Nina Kozinc in Iztok Šori

Video in fotografije z dogodka.

Predavanje o feminizmih v Sloveniji na festivalu Q (kju_point)



Med 8. in 15. oktobrom bo v Halleju v Nemčiji potekal tretji festival Q. ali kju_point s tematskim podnaslovom detail_widerstand (detajl_upor). Na njem bom govorila o feminizmih v Sloveniji, o njihovem zgodovinskem kontekstu in o tem, kako se posamezne iniciative odzivajo - ali ne odzovejo - na aktualne dogodke kot tudi na širšo družbenopolitično in ekonomsko situacijo. Predavanje bo v angleščini.

Celoten festivalski program (PDF).
FB dogodek.
Spletna stran.

Lecture & discussion Feminisms in Slovenia
Organiser, writer and sociologist Tea Hvala is going to talk about the current socio-political situation in Slovenia and feminist responses to it by discussing the following questions: Which leftist feminist group and individuals are visible today? What are their political views and activist strategies? What are their ties to other leftist initiatives? What are their ties to LGBT groups? Which issues are publicly discussed because of feminists and which political victories have been won? Which issues continue to be ignored?

*

Feminismen in Slowenien
Samstag, 10. Oktober 2015, 19 Uhr
Vortrag von Tea Hvala (Cerkno, Slowenien)

Tea Hvala spricht über die aktuelle soziopolitische Situation in Slowenien und feministische Antworten darauf. Sie geht von folgenden Fragen aus: Welche linken feministischen Gruppen und
Individuen sind gerade sichtbar? Was sind ihre politischen Ansichten und was ihre aktivistischen Strategien? Wie sind sie mit anderen linken Strömungen verbunden und wie mit LGBT Gruppen? Welche Themen werden dank Feminist*innen in der Öffentlichkeit diskutiert und welche politischen Siege wurden errungen? Welche Themen werden weiter ignoriert? Teil des Vortrags sind auch Filme und Videos verschiedener feministischer Initiativen.

Tea Hvala ist Autorin und Organisatorin. Sie hat Komparative Literaturwissenschaft, Kultursoziologie und Gender Studies studiert. Sie schreibt Kolumnen und Essays über lokalen feministischen Aktivismus, grassroots media und die Rückforderung des öffentlichen Raums, von denen die meisten auf ihrem Blog Prepih (»Durchzug«, prepih.blogspot.de) zu lesen sind. Sie ist Co-Moderatorin der feministischen Radiosendung Sektor Ž (»Sektor F«) und hat von 2002 bis 2013 das internationale queer-feministische Festival Rdeče zore (»Rote Zoras«) mitorganisiert. Ihr letztes Zine heißt Stiff Smiles (2013).

1. maj 2015

Predstavitev festivala Deuje babe v Ljubljani

Living Archive/Živi arhiv kot univerzitetni feministični predmet

RED MINED, DEUJE BABE IN SVETLANA MARAŠ
s študentkami podiplomskega študija ALUO Univerze v Ljubljani

5.– 8. maj 2015
predavanja, druženje, razstava in glasbeni performans

MoTA Point
Gosposvetska cesta 12
1000 Ljubljana


Living Archive / Živi arhiv kolektiva Red Min(e)d vedno znova ustvarja prostor, ki je kot pri Kathi Weeks izraz feministične politične želje imanentne obstoju samemu. Vedno znova raziskuje in predstavlja različne pogoje in načine (so)ustvarjanja in (so)bivanja, ki zažarijo kot post-patriarhalna in ne-kapitalistična oprijemljiva realnost. Skozi teme kot so življenje in umetnost, učenje in izobraževanje, človeška in ne-človeška narava, prostor in skupnost, socialna imaginacija in politična artikulacija LA osmišlja med-osebno druženje in ustvarja dispozitiv osvobajajoče posamezničine/kove in družbene transformacije. Živi arhiv je tako prostorsko-časovna mreža, proces in stična točka med razstavo in umetniškim delom, med novimi modeli komunikacije, umetniškimi praksami in tehnologijo, med ustvarjanjem, reprezentacijo, reflektiranjem, medsebojnim deljenjem znanja in zapisovanjem (o) umetnosti.

Celoten program je dostopen na spletni strani MoTA.

Program za sredo, 6. maj
Med individualnim delom in kolektivnim delovanjem


16.00 – 17.30
Jelena Petrović in Katja Kobolt: predstavitev knjige Nihče ne pripada tukaj bolj kot ti
Danijela Dugandzić Živanović in Dunja Kukovec: predstavitev CRVENE in HoHo MM Lab-a


17.30 – 19.00
Tea Hvala in Janja Hiti: Deuje babe

Tea Hvala, teoretičarka, avtorica radijskih oddaj in esejev ter producentka bo skupaj z Janjo Hiti predstavila delovanje festivala Deuje babe, ki od leta 2013 poteka v Cerknem. O festivalu, ki spodbuja »divje« umetniško izražanje in aktivistično delovanje deklet ter žensk, bo govorila kot zametku nove lokalne skupnosti. Ta skupnost je na tej točki odprta za vse, tudi za moške, in potencialno feministična, saj med pripravami na festival, še bolj pa med druženji in pogovori na samem festivalu, prihaja do izmenjave znanj in izkušenj, ki po feminističnih načelih hrabrijo, izobražujejo in povezujejo ljudi na Cerkljanskem.

Povezavi:
http://cmakcerkno.net/prihajajo-deuje-babe/
https://www.facebook.com/deujebabe?fref=ts

14. okt. 2014

Bloggin' for City of Women

Druga svoboda / The Second Freedom by Leja Jurišić and Teja Reba

Between Sept. 25th and October 12th, I was writing the City of Women Festival Blog. 
Some of the reviews, dialogues and musings dedicated to the 2014 festival program were written in collaboration with Kristina Hens, some with other writers. It was a pleasure to be part of this temporary community of artists, organizers, journalists and many other curious & courageous feminists.

7. sep. 2014

'Ulica spomina na ženske' na festivalu Cmakajne, 20.9.2014

English version below.

Festival Cmakajne 2014, CMAK, Cerkno

Ana Čigon, Tea Hvala
Ulica spomina na ženske
Video projekcija s sprehodom po Cerknem

Posnetek iz videa Ljubljana, mesto žensk (2013)
Ogledale/i si bomo kratka videa Ane Čigon o spominskih obeležjih, posvečenih ženskam. Umetnico je zanimalo, koliko spomenikov v Ljubljani ohranja spomin na ženske, katere od njih sploh poznamo in katere ženske, ki so s svojim delom pomembno sooblikovale našo preteklost, so izginile v pozabo. Po ogledu bomo razpravljale/i o tem, zakaj so izginile in zakaj je vprašanje vidnosti žensk v javnem prostoru feministična tema, ki zadeva tako ženske kot moške vseh generacij. Pogovor bo vodila Tea Hvala.

Sledil bo sprehod, na katerem bomo preštele/i imena cerkljanskih ulic, ki so poimenovane po ženskah. V primeru slabega vremena si bomo v CMAK-u ogledale/i celovečerni film.

Delovna verzija videa Odkritje mačke v žaklju (2014) je nastala v okviru istoimenskega projekta Ane Čigon. Video Ljubljana, mesto žensk (2013) je posnela v sodelovanju z umetnicami Lejo Jurišić, Tejo Reba in Barbaro Kapelj Osredkar v okviru projekta Hodim za tabo in gledam te, s katerim so se predstavile na lanskem festivalu Mesto žensk.

Dogodek je brezplačen in odprt za vse.

Sobota, 20. september 2014, ob 17.00, CMAK, Cerkno




Celoten program festivala Cmakajne si lahko ogledate tukaj
Na tej povezavi lahko poslušate radijsko oddajo Alterica (Radio Odmev), v kateri sva s Katarino Štucin 6. septembra predstavili letošnji festival. 


Priporočamo tudi obisk instalacije / performansa Hodim za tabo in gledam te, ki bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11.00 in 16.00 pod vodstvom Barbare Kapelj Osredkar in Leje Jurišić krenil/a s Pogačarjevega trga v Ljubljani. Več na spletni strani Mesta žensk.
*

Ana Čigon je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključila dodiplomski študij slikarstva in magistrski študij videa. Končala je tudi magistrski študij Interface Cultures na Kunstuniversitaet Linz v Avstriji. Deluje na področju videa, performansa in novih medijev. V svojih novejših umetniških projektih se ukvarja z vprašanjem podreprezentiranosti žensk v umetnosti in problematizira uveljavljene vzorce zgodovinjenja umetnosti. www.anacigon.si

Tea Hvala je sociologinja in publicistka z magisterijem iz antropologije spolov. Piše o feminističnemu aktivizmu, medijih in umetnosti. Na Radiu Študent s sodelavkami pripravlja Sektor Ž, edino feministično radijsko oddajo v Sloveniji. Med letoma 2002 in 2013 je soorganizirala festival Rdeče zore, kateremu je posvetila tudi knjigo Rdečke razsajajo! (2011). prepih.blogspot.com

*
 
Women's Remembrance Street at Cmakajne festival


On September 20th at 17.00, you are invited to Cmakajne festival (at CMAK, Cerkno), to the public viewing of two short videos-in-progress by artist Ana Čigon. “Odkritje mačke v žaklju” (2014) and “Ljubljana, mesto žensk” (2013) address the (absence of) memorials, dedicated to women in Ljubljana. The first video was made as part of her same-titled project, the second was made in collaboration with artists Leja Jurušić, Teja Reba and Barbara Kapelj Osredkar as part of their joint project “I'm Walking Behind You and Watching You”, which premiered at last year’s City of Women festival.

Which women who shaped our history are still remembered? Who has been forgotten? Why is the visibility of women in public space a feminist issue that concerns women and men of all generations? These are some of the questions that are going to be discussed after the screening, led by sociologist, writer and former Red Dawns festival co-organizer Tea Hvala.

The event will conclude with a walk, where the participants will count the number of streets in Cerkno, which are named after women. In case of rain, the walk is going to be replaced by a feature film screening.

No entrance fee. Open to all. In Slovene.

18. jun. 2013

Delavnica Svetovi drugih na Mladih rimah

Zadnja delavnica v seriji mnogih, ki so od leta 2007 potekale pod naslovom Svetovi drugih - v angleščini In Other Wor(l)ds - je potekala 27. junija 2013 v okviru Mladih rim - 6. festivala mlade neuveljavljene poezije ter ostalih ustvarjalnosti s podnaslovom Nobenih problemov, samo običajno jebanje. Mlade rime šest in nočem domov.

Vabilo na delavnico je na dnu objave, najprej pa edina za splet prepisana zgodba izpred Menze. Avtoric ne navajam na njihovo željo.

Ljubljana 4000
Ljubljana 4000, poletno popoldne. Poskusi spreminjanja podnebja v tem mestu niso uspeli. Tako kot v 21. stoletju so bili dnevi oblačni, soparni in zadušljivi. Še govoreči kip na medplanetarni transportni postaji se je znojil.

Mašenka Tereškova je prispela s teletransportno kabino št. 5/208. Pot je bila kratka, a vseeno je bila utrujena. Od nenadnega premika iz Moskve v Ljubljano je imela pritisk v ušesih. Pogledala je skozi okno postaje in zagledala sivo bitje, ki je v pozi sključenega misleca negibno klečalo na nizkem podstavku z napisom »Vprašaj me karkoli«.

Mašenka je šla h kipu in rekla: »Lačna sem. Kje v tem mestu imajo najboljše piroške?«

Kip je komaj opazno premaknil svoje kamnite ustnice. Zaslišal se je votel glas: »Ljubljana 4000, tukaj ni pirošk, že zdavnaj so jih umaknili s tržišča. Poskusite hamburger. Konec.«

Mašenka se je namrdnila. »Prekleta globalizacija. Se res ne da nikjer več kupiti nečesa, kar ne bi bilo ameriško?«

»Ljubljana 4000, vse je ameriško, samo Rusija še vztraja pri nacionalni hrani,« je kip odvrnil z istim brezizraznim tonom. »Toda Lord Americco bo uredil tudi ta problem. Konec.«

»Ne bo mu uspelo,« je bojevito rekla Mašenka. »Lord Russo je morda manj mogočen od Americca, toda za svojo državo se bo podal v vojno, če bo treba. Ne bomo se amerikanizirali.«

Kip je to preprosto preslišal. »Ljubljana 4000, bi morda raje obiskali novo plažo? Konec.«

»Plaža sredi Ljubljane?« se je začudila Mašenka.

»O ja, po ukazu Lorda Americca so prejšnji teden postavili novo plažo z umetnim morjem. Cene zelo ugodne. Konec.«

»Se na umetni plaži lahko tudi najém?«

»Počakajte. Procesiram. Konec.«

Mašenka je zamahnila z roko in se razgledala po okolici. Kentucky Fried GMO-Chicken, McDonalds' Galatic … še zanikrni kiosk na njeni levi se je kitil z ameriško zastavico, na kateri je bilo od leta 3528 dalje 250 zvezdic, torej vsa pomembnejša mesta v osončju.

Mašenka se je zasmejala, se potrkala po svojem neprebojnem jopiču in se odpravila h kiosku. Imenoval se je Ajda. Edina jed na meniju je bil pomfri iz orjaškega sladkega krompirja. Krompirčki so v dolžino merili do 40 centimetrov. Ogledni izvod na pultu je spominjal na šop velikanski slamic za koktejle. Paličaste krompirčke je obkrožala solata v mavričnih odtenkih.

»Dan,« je Maša pozdravila prodajalko na rolerjih. »En pomfri, prosim. Brez solate.«

Prodajalka jo je začudeno pogledala. Njene oči so se zavrtele nazaj in Mašenki se je za hip zdelo, da je v njih videla dolarski znak.

»Ne bo šlo, solata je obvezna, izbrati morate vsaj eno.«

»Pa kaj še!«

»Žal, takšni so predpisi.«

Mašenka je tiho zaklela in naročila vijolično solato.

»Odlična izbira,« je zaklicala prodajalka, »vijola vas bo pomladila!«

»Še tega se mi manjka,« je prhnila Mašenka.

Plačala je čisto preveč denarja in na hitro zbasala vase ogabno ameriško hrano. Ni se več spomnila, zakaj je sploh prišla v Ljubljano. Stožilo se ji je po ruski svobodi.

Ulice so bile prazne. Očitno so se res vsi odpravili na novo plažo. Lord Americco je znal pritegniti ljudi. Z vsemi njegovimi pogruntavščinami sploh ni bilo čudno, da je postal tako vpliven. Toda Mašenka je dobro vedela, da se bo njihov vladar temu uprl. In na klic iz vojske je bila pripravljena. Borila se bo za svojo državo, do zmage.

V teletransportni kabini, ki jo je pripeljala nazaj v Moskvo, se je odločila. V peti svetovni vojni bo zmagala Rusija. Izdelki po svetu ne bodo več ameriški. Ruski bodo.

*


Delavnica skupinskega pisanja zgodb
Svetovi drugih 

Če misliš, da »ne znaš pisati«, »nimaš inspiracije« ali »zadostnih izkušenj«, te na delavnici čaka presenečenje: nadrealistična igra za skupinsko pisanje zgodb slastno trupelce bo pokopala vse tvoje zadržke. Kramp in lopato bo priskrbela Tea Hvala.

Vsakdo bo začel pisati svojo zgodbo in jo čez čas podal drugemu udeležencu. Ta jo bo prebral in nadaljeval po lastnem okusu. Zgodbe bodo krožile, dokler ne bomo vsi prispevali svoje pisave k vsem zgodbam. Če nas bo (na primer) šest, bo tako sočasno nastalo šest zgodb.

Delavnica se imenuje Svetovi drugih, ker je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno sodelovanje z ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.

Udeležba brezplačna. Predhodne prijave sprejemamo na: mlada.menza@gmail.com [predmet: Svetovi drugih]
.
Četrtek, 27. junij, od 16:00 do 19:00, Menza pri koritu, Ljubljana

Tea Hvala piše kratke zgodbe in eseje, bere feministično znanstveno fantastiko in v Ljubljani soorganizira festival Rdeče zore. Delavnice Svetovi drugih organizira od leta 2008.
 .
Organizacija: Kud Mreža in Menza pri koritu.

15. mar. 2013

Svetovi drugih v mestni knjižnici - zgodbe

Kako se bomo zmenili za temo pisanja?
Skuhali bomo ričet.
Čimbolj počasi, vsak dan po malem. 


Zgodbe v tej spletni knjižici so nastale na delavnici skupinskega pisanja proze Svetovi drugih, ki je potekala 12. in 13. marca 2013 v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani v organizaciji Borze znanja. 


 


Zakaj Svetovi drugih? Ker je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno to, da se trudiš razumeti pisanje ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.

Če bi na Zemlji pristali vesoljci in bi skupaj malo več razmišljali, bi bile vse tri zelo zadovoljne.

Nada Čučnik Majcen, Tajda Liplin Šerbetar, Kristina Rajgelj in Tea Hvala smo pisale po metodi izvrstno trupelce, ki so jo razvili nadrealisti. Vsaka je začela pisati svojo zgodbo in jo čez čas podala drugi udeleženki. Ta jo je prebrala in nadaljevala po lastnem okusu. Zgodbe so krožile, dokler nismo vse prispevale k vsem zgodbam. Gospa Nada se je udeležila samo prvega srečanja, Kristina pa se nam je pridružila tik pred koncem, zato so nastale le tri zgodbe namesto štirih.

Preden smo se lotile pisanja zgodb, smo se ogrevale s krajšimi vajami. V prvi je ena od udeleženk zapustila sobo, medtem ko je druga povedala tretji udeleženki nekaj o sebi - svojo pravo ali izmišljeno biografijo. Ko se je prva udeleženka vrnila v sobo, ji je tretja povedala biografijo druge v prvi osebi. Potem so se vloge zamenjale.

O čem govorijo tvoje najljubše knjige?
O prijateljih, ki gredo kampirat.


Po tej vaji v vživljanju v drugega smo se lotile vprašanj in odgovorov. V tej igri (za dve ali tri osebe) ena na list papirja napiše vprašanje, druga in tretja pa - ne da bi vprašanje sploh videli - napišeta odgovor. Na podoben način poteka tudi igra pogojna poved (ali silogizem, če jo igrajo trije).

Če bo v nedeljo sonce in si bomo izmislile novo zgodbo, bo naša knjiga zelo dobra in uspešna.

Pisale smo v brezplačnem odprtokodnem spletnem orodju Booktype, ki je pred vami. Namenjeno je skupinskemu pisanju, urejanju in izdajanju knjig v formatih za tisk na zahtevo in e-formatih za večino bralnikov.

Kaj se bo zgodilo v četrtek?
Sneg se bo talil, kosi bodo peli ob petih zjutraj, mularja se bo igrala na ulici.
Sonce ne bo svetilo, zato bomo žalostni.


Uživajte v branju!

11. mar. 2013

Delavnica Svetovi drugih v KOŽ, 12.-13. marec 2013


Literarna delavnica Borze znanja

Svetovi drugih


12.-13. marec, ob 17.00, Knjižnica Otona Župančiča, računalniška učilnica (1. nadstropje)

Meniš, da »ne znaš pisati«, »nimaš inspiracije« ali »zadostnih izkušenj«? Potem te na delavnici čaka veliko presenečenje, saj bodo vsi ti zadržki odpadli. Za to bo poskrbelo izvrstno trupelce: literarna igra za skupinsko pisanje zgodb, ki so jo razvili nadrealisti.

Vsakdo bo začel pisati svojo zgodbo in jo čez čas podal drugemu udeležencu. Ta jo bo prebral in nadaljeval po lastnem okusu. Zgodbe bodo krožile, dokler ne bomo vsi prispevali svoje pisave k vsem zgodbam. Če nas bo (na primer) šest, bo tako sočasno nastalo šest zgodb.


Delavnica Svetovi drugih, Utrecht, 2012, foto: TH

Na prvem srečanju bomo spoznali literarno igro izvrstno trupelce in brezplačno odprtokodno spletno orodje Booktype, ki je namenjeno skupinskemu pisanju, urejanju in izdajanju knjig v formatih za tisk na zahtevo in e-formatih za večino bralnikov. Večino časa bomo posvetili pisanju zgodb.

Na drugem srečanju bomo prebrali napisano, zgodbe po potrebi uredili in lektorirali, jih izvozili v poljuben format ter objavili na spletu.

Delavnica se imenuje Svetovi drugih, ker je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno to, da se trudiš razumeti pisanje ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.

Delavnico bo vodila Tea Hvala.

Prijave na tel. št. 01 600 13 20 ali e-naslov: ljubljana@borzaznanja.si

8. mar. 2013

Oddaja Sektor Ž: Veselo praznovanje dneva žensk


Drage feministke, ženske, žene in punce, ki se dnevno soočate s subtilnimi ali vulgarnimi oblikami šovinizma, mizoginih izpadov in diskriminacije na podlagi spola: ekipa Sektorja Ž vam želi veselo, zabavno in ekscesno praznovanje mednarodnega dneva žensk!

Tekste si bomo podložile z glasbo Nataše Muševič oziroma Dot, ki bo danes zvečer v Menzi z globokimi basi pretresla naša telesa. Pregledale bomo dogajanje v okviru Mesta žensk, ki je v minulem tednu priredil gledališko delavnico Herstory of Bra and Knife z mentoricama Neno Močnik in Ano Rokvić-Pinterič. Prebrale bomo javno pismo Barbare Korun z naslovom Ni vse zlato, kar se sveti, v katerem razkriva šovinistično strukturo Društva slovenskih pisateljev.

Sledijo utrinki iz 14. mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore: izsek s predavanja Belme Bećirbašić v klubu Tiffany in izjavo Karmen Špiljak iz kolektiva VE-ZA o interaktivni razstavi Bod’ Moja v Galeriji Alkatraz, iz katere je tudi naslovna ilustracija. Glasbene predahe bomo črpale iz starejšega materiala Wande & Nova deViatorja, ki bosta 4. aprila izdala svoj glasbeni prvenec. Nazadnje pa si bomo jezike obrusile na podelitvi Bodeče Neže, nagrade za najbolj seksistično in mizogino izjavo desetletja.

Oddajo sta pripravili Ida Hiršenfelder in Teja Oblak, posnetek pa bo z zamudo objavljen na spletni strani Radia Študent

9. dec. 2012

"Ogologlavljenje" na enovečerni razstavi Trda dejstva


4. vaje iz Trdih dejstev: Priprava enovečerne razstave in otvoritev

Torek, 11. 12. 2012 od 18. do 20. ure priprava razstave Trda dejstva, 
ob 20. uri javna otvoritev in zakuska

Ljudmila, Rimska 8 (II. nadstropje), Ljubljana

Po treh torkovih vajah, številnih prinesenih predmetih in povedanih zgodbah, vabimo udeležence Vaj iz trdih dejstev in zainteresirano občinstvo, da se nam pridružijo pri postavitvi razstave. Skupaj bomo zasnovali postavitev in razmišljali o načinih, kako opremiti in razstaviti tako raznolike predmete in izpostaviti njihov pomen za lastnika.

S seboj prinesite predmete, zavoljo omejenega časa pa vnaprej pripravite podatke in zgodbo predmeta, ki ga boste razstavili. Po otvoritvi in zakuski boste predmete odnesli domov. Razstava bo trajala le en večer! Na razstavi bomo predstavili tudi dognanja z vaj, na katerih smo se lastniki predmetov pogovarjali z gosti Nemanjo Cvijanovićem, Juanom de Nievesom, Jako Prijateljem, Janjo Žagar in Marijanom Rupertom. Vaje bosta vodila Alenka Pirman in Jani Pirnat.

Srčno vabljeni!
Društvo za domače raziskave

*

Ogologlavljenje, policijska kapa, 2011

Čeprav je državna last drugo ime za javno last (in s tem last vseh ljudi, ki živijo in garajo v neki državi), državni interesi se zdaleč ne odgovarjajo interesom ljudi. O tem se lahko prepričamo na vsakem protestu, na katerem se namesto za ponižno postopanje pred "vrati postave" odločimo za vstop brez trkanja.
















Foto: Tomi Lombar / Delo

Delavci Prenove so po petnajstih mesecih čakanja na plače in devetih dneh gladovnega stavkanja 9. marca 2011 od vladnega pogajalca Miloša Pavlice (minister Ivan Svetlik zanje ni imel časa) zahtevali zagotovilo, da jim bo delodajalec Zoran Perkovič izplačal plače, medtem ko je predstavnik Nevidnih delavcev sveta od predstavnika pravne države zahteval, naj - če res niso sposobni izvajati nadzora nad delodajalci, ki kršijo zakonodajo - prevzamejo vsaj njihove finančne obveznosti do delavcev.

Ker so stavkajoči delavci ostali brez zagotovil in še naprej zmrzovali pred ministrstvom, so se skupaj s podporniki odločili za vstop v ogrevano preddverje. Prostore je pred našimi zahtevami - pravica do dostojnega življenja in dela, upoštevanje zakonodaje in izplačilo plač - branila policija. Tako kot delavcem še nikoli v zgodovini kapitalizma nobena pravica ni bila podarjena, tudi delavci Prenove na ministrstvu torej niso "dobili sobe",* ampak s(m)o si jo morali izborili.

Medtem ko smo pritiskali na vrata, je iz prve bojne linije pred moje noge priletela policijska kapa. Stlačila sem jo v nahrbtnik in jo vzela domov v spomin na simbolno "ogologlavljenje" represivnega organa, ki ga je v tistem primeru predstavljala policistko z drobno glavo in napudranim čelom, o čemer priča notranji obroč razstavljenega artefakta. Da je šlo za policistko, je med pripravami na razstavo potrdil tudi aktivist, ki ji je kapo zbil z glave. Ko je izvedel, da je kapa pristala v mojih rokah, je dodal, da bi jo raje imel v svoji lasti, saj ima za dogodek večjo zasluge od mene. Kazalo je torej, da se bo policijska kapa iz spominka spremenila v trofejo, ker pa aktivist ni prišel na dogovorjeni sestanek, kjer bi se z menoj in ekipo Trdih dejstev pogovoril o tem, komu kapa dejansko pripada, smo sklenili, da jo prepustimo vam, obiskovalcem razstave, in tako dejansko postavimo enačaj med državno in javno lastnino.

*Nejc Gole: "Stavkajoči delavci so dobili sobo", Delo, 9. marec 2011
http://www.delo.si/gospodarstvo/stavkajoci-delavci-so-dobili-sobo.html  


*

Ko so 29. marca 2013 Trda dejstva gostovala na Reki (HR), je v Novem listu izšel oglas za Sajam neobaveznih povijesti, ki je vključeval zgodbo o policijski kapi. Prispeval jo je Mišo Cvijanović, upokojeni novinar in oče Nemanje Cvijanovića, umetnika, ki je organiziral reški del Trdih dejstev.



Video "Prerivanje na ministrstvu za delo", 24ur.com, 9. marec 2011
http://www.24ur.com/novice/slovenija/deveti-dan-gladovne-stavke-pred-stavbo-ministrstva.html

Na reškem sejmu je fotoreporter Davor Žunić zbral še nekaj zgodb:
http://www.cropix.hr/index.php?menuid=gallery_cropix&gid=30046

V branje priporočam tudi naslednje, dobesedno trdo dejstvo: Granitna kocka je postala hladno orožje, darilo, spominek, zbirateljski predmet ... Postala je simbol upora in prispodoba krize parlamentarne demokracije: http://hardfactsblog.wordpress.com/2012/12/09/granitna-kocka/

Več o trdih dejstvih: http://hardfactsblog.wordpress.com/

Potrebujete pojasnila, ste radovedni? Pišite nam na info@ddr.si ali po pošti na naslov Šarhova 34, 1000 Ljubljana (Društvo za domače raziskave).


Vaje iz trdih dejstev je podprl Direktorat za ustvarjalnost, Ministrstvo za izobraževanja, znanost, kulturo in šport RS, udeležbo gostov iz tujine pa je omogočila European Cultural Foundation. Izvedbo Vaj nam je omogočila Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, prijazno pa nam je pomagala tudi Petra Varl (B&B).

1. dec. 2012

Import - Export - Transport: Queer Theory, Queer Critique and Activism in Motion



IMPORT – EXPORT – TRANSPORT 
Queer Theory, Queer Critique and Activism in Motion 
Edited by Sushila Mesquita, Maria Katharina Wiedlack and Katrin Lasthofer
Zaglossus, 2012

Softcover, 352 pages
ISBN 978-3-9502922-9-9
EUR 24,95


Contents and Introduction (PDF).

The anthology includes the revised version of my essay Queer Trouble in Ljubljana.



Twenty years after the emergence of “queer” as a political concept, the contributions to this anthology discuss the radical potential of queer theory and activism within different spatial, cultural, and socio-political contexts. Both the term “queer” as well as initial concepts of queer critique are not only closely connected to the English language but also to the Anglo-American socio-political context. Nevertheless, queer has traveled a lot since its emergence in the 1990s. Therefore, this collection explores how and for what purposes the term “queer” is and has been appropriated within different settings and locations, such as academia, activism, and popular culture. The volume opens up a space for trans-regional, intersectional, trans-disciplinary, and genre-transgressing exchanges about queer theory, queer critique, and queer activism.

The anthology is a collection of interdisciplinary articles, essays, and artwork by: Bini Adamczak and Mike Laufenberg; Sanja Milutinović Bojanić; Petra Sußner; Erzsébet Barát; Ivana Pražić; Robert Kulpa, Joanna Mizielińska, and Agata Stasińska; Cornelia Möser; Vendula (Esteban) Wiesnerová; Tea Hvala; Sanja Kajinić; Hongwei Bao; Nicole Alecu de Flers; Leopold Lippert; Kateřina Kolářová; Jack Halberstam; Hanna Hacker; Johanna Schaffer (with/out Vlatka Frketić); Marty Huber; Persson Perry Baumgartinger and Anthony Clair Wagner.

17. nov. 2012

Oddaja Sektor Ž: Združene sestre za socialno državo!


V tokratni oddaji Sektor Ž bomo vse, ki sedijo za domačimi sprejemniki, in tiste, ki radio poslušajo v avtu poslale na Kongresni trg na demonstracije za socialno državo in jih povabile k posluhu podcasta, ki bo dostopen na spletni strani RŠ.

V oddaji se bo Teja Oblak najprej vključila v živo iz demonstracij s predstavnicami Lezbično-feministične univerze in predstavnicami festivala Rdeče zore. V nadaljevanju se bo ob ljubljanskem filmskem festivalu Ida Hiršenfelder pogovarjala z domačimi režiserkami. Nazadnje pa bomo prisluhnile okrogli mizi Sisters, Unite! s festivala rampenfieber na Dunaju, kjer je bila septembra letos Tea Hvala.

Sobota, 17. november 2012 ob 12.00 na Radio Študent

Izjava Rdečih zor ob protestih 17. novembra 2012

Feministični in queerovski festival RDEČE ZORE
se skupaj z Lezbično-feministično univerzo (LFU)
pridružuje avtonomemu antikapitalističnemu bloku
ob delavskih demonstracijah 17. novembra 2012 v Ljubljani.

ZA reinvencijo družbenega sistema!
ZA enakost in redistribucijo bogastva!
ZA žensko kulturo in umetnost!
PROTI kriminalizaciji samohranilk in starejših.
PROTI neplačanemu reproduktivnem delu žensk.
PROTI redomestifikaciji in reseksualizaciji žensk.

PROTI neoliberalističnemu zatiranju.
V horizontalo!


Izjava Rdečih zor je v obliki intervjuja. Spraševala je Teja Oblak, članica LFU in novinarka feministične oddaje Sektor Ž. Javljanje z demonstracij in izjavo lahko slišite na posnetku oddaje na spletni strani Radia Študent (89.3).
 
Kakšne posledice ima zategovanje pasov na ženske, med njimi na lezbijke in queer osebe?
Kot vedno v časih kriz najbolj nastradajo ženske in marginalizirane seksualne in ostale manjšine. Ženske so vedno bolj potisnjene v zasebno sfero, že tako dobijo manj denarja za isto delo kot moški, vedno bolj se poudarja pomen reproduktivne vloge in neplačanega gospodinjskega dela, manjšinam pa je dodeljena vloga grešnih kozlov in dežurnih krivcev za nastalo situacijo. Kaj je že izjavil neki poslanec: da so kvote nepotrebne, ker če ženska ne uspe priti na vodilno mesto ali v parlament, je »pač« nesposobna, »pač« sama sebi kriva. In lepo izbrisal dejstvo, da na žalost kvalifikacije nikoli niso dovolj same po sebi. Zakaj morajo pri nas ženske, ki želijo uspeti, praviloma imeti boljšo izobrazbo in pokazati boljše rezultate kakor moški? Zakaj morajo lezbijke na delovnem mestu prikrivati, da so lezbijke?

Da bi služabniki kapitala v parlamentu uveljavili svoje – to pa je dokončno razrušenje socialne države in izguba načel, na katerih stoji: enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti – morajo spreti ljudi med sabo, kar je najlažje doseči tako, da za krizo okrivijo ekonomsko najšibkejše ljudi, najrevnejše celo kriminalizirajo in jih postavijo v vlogo goljufov. Tu se znajdemo migrantski delavci in delavke, skrbniške delavke, samohranilke in hranilci, starejše delavke, ženske, ki zaradi bolezni ali starosti ne morejo delati, in med vsemi njimi še posebej lezbijke in geji in vsi drugi poleg / med in pod diktatom heteronormativnosti, tujci vseh polti, študentje in gotovo še kdo, ki ne more preživljati sebe, kaj šele drugih. Država bi morala biti servis za ljudi in ne obratno! Država je od ljudi, ne od trenutne koalicije, in v njej živi veliko ljudi, ki nimajo niti državljanskih pravic ali pa so jim bile odvzete tako kot Izbrisanim.

Kakšna je tvoja zgodba? Kako kriza in zategovanje pasov vplivata nate osebno?
Prihajam iz kulturne "scene", zaposlena sem v galeriji. To je nevladna organizacija, ki podporo od države in mesta dobiva prek razpisov. Že tako z svojo univerzitetno izobrazbo dobivam minimalno polovično plačo, vsako leto znova pa vlada panika, saj ni jasno ali bomo zmogli ohraniti delovna mesta (na katerih tako že gremo preko svojih mej, da sploh kaj funkcionira) glede na to, da je denarja namenjenega kulturi vedno manj. Kulturi v zvezi z ženskami pa še manj. Najhujše pa je, da jaz nikakor nisem na najslabšem, obstaja malo morje še bolj izobraženega in izkušenega kadra, ki mora delati prek pogodbe ali na študentske napotnice in za mizerno plačilo.

Kako se ti zdi, da bi lahko stavkala kot prekerka ali kot nevidna delavka?
'Prekerka' je negativen koncept, nanaša se na to, da smo ženske žrtve sistema. Nočemo biti žrtve, a za te demonstracije smo bolj vidne, če stavkamo kot prekerke in jasno povemo, da to nočemo biti.

Stavkam tako, da počivam. V horizontalo! (Kakorkoli stavkam in se upiram, se upiram kot prekerka: sem pogodbena delavka, ki ji pogodbe podaljšujejo iz meseca v mesec, od marca 2012 naprej, po omejitvi avtorskega dela v javnih inštitucijah, pa zopet delam na študentske napotnice – ena od tistih fantomskih študentk, ki »študira« filozofijo zato, da bi lahko jedla. Ker sem utrujena od dela, pravim: v horizontalo ... In ko se naspim, se ne počutim kot žrtev sistema:)

Kakšno je danes vaše sporočilo javnosti in vladajočim strukturam?
Država bi morala biti servis za svoje državljane in tiste v stiski, ki potrebujejo podporo, in ne obratno! Saj državljani in državljanke tvorimo državo in ne trenutna vladna koalicija. Ženske in vse queerovke in queerovci sigurno predstavljamo vsaj 50 % prebivalstva sveta in imamo pravico sodelovati pri izgradnji te naše polovice sveta. T. i. neoliberarni kapitalizem, v katerem živimo, je v bistvu patriarharhalni sistem, temelječ na hegemonični moškosti in negativnem izražanju spolnosti, ki ne zatira le ženskosti in druge oblike moškosti, ampak je tudi odgovoren za revščino, družbeno alienacijo (odtujevanje) in razne drogam podobne odvisnosti (konzumacija). Poleg tega ženske ta sistem poblagovlja in objektivira.

Zakaj ste se Rdeče zore in LFU pridružile avtonomnemu antikapitalističnemu bloku in ne sindikatom?
Ker se znamo samoorganizirati. In ker ne zastopamo samo lastnih partikularnih interesov, temveč gledamo širše od spola, ker zahtevamo pravičnost in redistribucijo bogastva, a ker so prav tu ženske na udaru, najbolj izpostavljene revščini, moramo gledati skozi spol, telo, seksualnost – in od tukaj razmišljamo, kako zmanjšati svojo odvisnost od trga. Ena od taktik preverjeno deluje: povežeš se z ljudmi, ki se borijo za iste sanje, tudi za sanje o boljšem življenju za vse, ne zgolj za peščico bogatih, ne samo za moške, ne samo za mlade in lepe ljudi z državljanstvom. Ali pa zgolj zato, da v Ljubljani skupaj narediš feministični festival!

In ker sindikati pri nas ne zastopajo skoraj nikogar od zgoraj naštetih ljudi – nočejo se pečati s pogodbenim delom, kaj šele s tujci, razen če nanje ne pritisne – in z njimi seveda sodeluje – aktivistična skupina kot so to storili migrantski delavci iz BiH v navezi z Nevidnimi delavci sveta iz Socialnega centra Rog. Do vprašanja, kako se lahko (samo)organizirajo migrantske delavke, ki so drugače kot gradbeni delavci ločene ena od druge, ker delajo v zasebnih gospodinjstvih plačnikov ali v nočnih klubih kot spremljevalke in plesalke, pri nas sploh še nismo prišli. Pravim samoorganizirajo, ker bodo samo s pritiski na sindikate in pogajanji lahko dobile njihovo podporo. Tako govorijo tudi primeri iz tujine - a samo iz tistih držav, kjer pravna država deluje. Pri nas ji ne gre najbolje.

In ker skupaj z anarhisti pravimo: Če ne moremo živeti, ne bomo delali! Iz njihove izjave: "Tokrat bodo sindikalne centrale protestirale proti kriznim ukrepom vlade, ki brez socialnega dialoga pomaga institucijam, krivim za krizo, namesto da bi podpirala tiste, ki so na račun njihovega delovanja nastradali - prebivalce. Protestirali bodo proti privatizaciji uspešnih državnih podjetij. In protestirali bodo proti sprejetju pokojninske reforme in reforme trga dela. (...) Kot ponavadi se nam obeta veliko govorjenja, a le malo akcije. Socialni mir ostaja, beda pa se vsako leto, mesec in teden povečuje.(...)Zato smo se v anarhistični federaciji FAO z drugimi kolektivi in posamezniki, ki prakticirajo nehierarhično delovanje od spodaj, odločili, da na ta dan, v soboto, sedemnajstega novembra, stopimo skupaj in pred moderno galerijo ob devetih formiramo blok, ki nam bo omogočil, da zastopamo sebe, da sami govorimo v svojem imenu in se sami, aktivno, zoperstavimo obstoječemu sistemu."

Ali si članica sindikata in kakšna je tvoja izkušnja članstva/delovanja v njem?
Nisem - nikogar ni, ki bi me lahko zastopal, ne na sindikalni ravni.

Ali in zakaj se vam zdi pomembno, da se feministično, lezbično in queer gibanje poveže z delavskim gibanjem? Na kakšen način?
Seveda, vladajoči razred pozablja, da se nas veliko hitro približuje robu revščine ali pa smo že tam. Skupaj smo lahko močnejši, a samo, če je med nami mogoče sodelovanje, ki ni na račun šibkejšega, sicer ne. Glede na življenjske pogoje med nami res ni veliko razlik: vsi smo prekerci, živimo in delamo v negotovih razmerah glede zaposlitve, rednih prihodkov, ob tem pa kar naprej poslušamo puhlice o pozitivnosti fleksibilnega dela in delovnih razmerij. Vprašanje je le, za koga je to pozitivno - za zaposlene in njihove družine že ne.

Poleg tega mladim jemljejo pravico do izobrazbe, saj imajo neizobraženi manj možnosti in priložnosti za upor, sploh pa če delajo non-stop za majhne denarje in vmes lahko samo še počivajo ali pa zbirajo denar za samoplačniški obisk pri specialistu, ki ga nujno potrebujejo, javno zdravstvo pa zaradi podpore lakomnim zavarovalnicam za njih ne funkcionira pravočasno. Vsem nam vedno bolj primanjkuje pravica do dostojnega življenja s socialnimi pravicami – tudi do zdravstvene oskrbe.

Kar se dogaja danes, je feminizacija dela, katere del smo ženske od nekdaj bile. Revščina se je od nekdaj povezovala z ženskostjo. Za konec pa še to: Trdimo, da je osebno in seksualno enako politično in ekonomsko.

29. jun. 2012

Free Pussy Riot! Protest in benefit koncert - torek, 3. julij 2012, Menza pri koritu, Ljubljana


Lezbično-feministična univerza
Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk
Feministični in queerovski festival Rdeče zore


V Ljubljani, 29. junija 2012


Zahtevamo izpustitev iz pripora in pošteno sojenje!
Izjava v podporo ruski feministični umetniški skupini Pussy Riot


(Scroll down for English version)

V Moskvi in drugod po svetu se od konca februarja letos vrstijo protesti v podporo aktivistkam iz feministične punk skupine Pussy Riot: Mariji Aljokhini, Nadedži Tolokonikovi in Jekaterini Samučevič. Da bi izpostavile težaven položaj žensk v Rusiji in protestirale proti represivni politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina, so članice feminističnega kolektiva Pussy Riot uprizorile številne provokativne umetniške performanse. Za performans, uprizorjen 21. februarja letos – na pustni torek, tik pred Putinovim tretjim ustoličenjem – v osrednji ortodoksni cerkvi v Moskvi, jim grozi do sedem let zapora, kar je najvišja možna kazen za »huliganstvo« v Rusiji.

Pussy Riot so na pustni torek v kričečih oblačilih ter z maskami na obrazu na glavnem oltarju katedrale Kristusa Odrešenika izkričale verz »Sveta mati, blažena devica, odženi Putina, odženi Putina, odženi Putina!« Aktivistka z umetniškim imenom Tjurja je pojasnila, da so se za nastop v tej cerkvi odločile zaradi predvolilnih izjav patriarha Kirila, ki je ljudem svetoval, naj raje molijo, kakor da hodijo na opozicijske protestne shode. »Kiril se boji govoriti lasten jezik – raje uporablja putinovski besednjak. Cerkev Kristusa Odrešenika je simbol povezanosti med Cerkvijo in Putinovim režimom,« je dodala aktivstka Šljapa (Klobuk). Nastop, v katerem ni manjkalo sočnih izrazov, je nemudoma pritegnil pozornost varnostnikov. Ti so nastopajoče po krajšem pridržanju izpustili na prostost, vendar je kmalu sledila aretacija.

 Pussy Riot: Punk molitev "Sveta mati, blažena devica, odženi Putina"

Aktivistke Marija Aljokhina, Nadedža Tolokonikova in Jekaterina Samučevič so v priporu že od 4. marca 2012. V začetku maja je mestno sodišče v Moskvi za vse tri podaljšalo pripor do 24. junija, ko naj bi sledilo sojenje. Sodišče je pred petimi dnevi odločilo, da bodo umetnice morale ostati v priporu še mesec dni, do 24. julija, ko naj bi končno sledila obravnava. Njihovi odvetniki so se zaradi samovoljnega podaljševanja pripora že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Zapornice vesti, kot jih je označila organizacija Amnesty International, so v priporu že od samega začetka doživljale pravi pekel. Jekaterina Samučevič je zaradi izživljanja sojetnic nad njo začela gladovno stavko, ki jo je po premestitvi v samico opustila. Za tako ostro kazen – do sedem let zapora – je zaslužen predvsem ruski verski vrh, ki je zahteval, da sodišče žaljenje verskih čustev obravnava kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek. »Vedle so se slabše od živali. Za zaporno kazen smo se zavzeli zato, ker nočemo, da bi jih užaljeni ljudje raztrgali na koščke. Po desetletjih bogokletnega komunizma, ko je bil človek človeku volk, so ljudje izgubili občutek za vrednote. Ne vedo, kaj je prav in kaj narobe,« je povedal pravoslavni duhovnik Sergij Ribko, ki je poudaril, da je zaporna kazen izraz verske milosti, protestni performans Pussy Riot pa je označil za del »usklajene psihološke vojne proti ruski pravoslavni cerkvi«.

Zaradi lastne varnosti in tajnosti so aktivistke v svojih performansih in intervjujih vedno uporabljale umetniška imena. O sebi so bile pripravljene povedati samo, da so stare okrog petindvajset let, da so na univerzi študirale umetnost in da so radikalne feministke. Žal to ni preprečilo gonje proti njim.

Medtem se protesti v podporo Pussy Riot ter drugim ruskim borkam in borcem za svobodo govora, ki jih sodišča rutinsko dolžijo »huliganstva«, odvijajo po vsej Evropi, v Združenih državah Amerike in na Japonskem. Načelno podporo jim je izrazila Evropska unija, številni predstavniki oblasti (predsednik zvezne nemške Komisije za človekove pravice, član nemškega parlamenta Memet Kilic, avstrijska parlamentarka Judith Schwentner, češki minister za zunanje zadeve Karel Schwarzenberg), nevladne organizacije (Evropski ženski lobi, Amnesty International) in aktivistične skupine.

Festival Mesto žensk, festival Rdeče zore in Lezbično-feministična univerza se pridružujemo protestom v podporo Pussy Riot. V ta namen pripravljamo protest pred Veleposlaništvom Ruske federacije v RS Sloveniji in dobrodelni koncert z DJ programom v Menzi pri koritu (Metelkova mesto) v torek, 3. julija 2012. Izkupiček bomo namenile kritju odvetniških stroškov za obrambo zasedbe.

Free Pussy Riot!


Program
Ponedeljek, 2. julij 2012

19.00: Delavnica izdelave balaklav in transparentov v klubu Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q, AKC Metelkova mesto, Ljubljana)

Torek, 3. julij 2012
16.00: Protest pred Veleposlaništvom Ruske federacije na Tomšičevi ulici 9 v Ljubljani
21.00: Koncert zasedb Škrip Orkestra, Ludovik Material, Sentence in Iamdisease ter riot grrrl, new wave in electropunk DJ program s Tigresse in Sestro v Menzi pri koritu (AKC Metelkova mesto, Ljubljana). Med nastopi predvajanje videoposnetkov iz akcij zasedbe Pussy Riot ter njihovih podpornic in podpornikov.

Povezave

Free Pussy Riot
Škrip Orkestra
Ludovik Material
Iamdisease
Sentence


Vabljene, vabljeni!

Lezbično-feministična univerza in Društvo ŠKUC
Festival Rdeče zore - Društvo KUD Mreža
Festival Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk

Za podporo se zahvaljujemo vsem nastopajočim in Moderni galeriji v Ljubljani. 


* * *


Red Dawns festival
City of Women festival and
Lesbian-Feminist University

Protest and benefit concert in support of Pussy Riot

All contributions are going to be given to Pussy Riot's legal defence. You can learn more about their upcoming courtcase here. Below is the program for Ljubljana events on July 2nd and 3rd 2012.

Monday, June 2nd 2012

7 pm: Protest preparations with balaclava and banners workshop in Tiffany club (ŠKUC-Kulturni center Q, ACC Metelkova mesto, Ljubljana)

Tuesday, July 3rd 2012
4 pm: Protest in front of the Russian Embassy on Tomšičeva street 9 in Ljubljana
9 pm: Concert by Škrip Orkestra, Ludovik Material, Iamdisease and Sentence, followed by riot grrrl, new wave and electropunk DJ program with Tigresse & Sister in Menza pri koritu (ACC Metelkova mesto, Ljubljana).

Free Pussy Riot!

In solidarity,
Lesbian-Feminist University - Društvo ŠKUC
Red Dawns festival
- Društvo KUD Mreža
City of Women festival
- Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk