13. jul. 2018

Porod po meri žensk, intervju z dr. Zalko Drglin


Izšla je nova številka (221-222) revije Apokalipsa, ki vsebuje moj intervju z dr. Zalko Drglin "Porod po meri žensk". Ob njem je v tematskem sklopu o kulturi rojstva objavljeno še besedilo Robbie Davis-Floyd "Tehnokratska, humanistična in holistična paradigma obporodne in zdravstvene skrbi" v prevodu Alenke Koželj, "Porodna pobuda za odlično obporodno skrb" Združenja Naravni začetki in cikel pesmi "V ritmu krčenja maternice" Maje B. Kranjc.

4. maj 2018

The Long 1980s: Constellations of Art, Politics and Identity

Just released! The book also features my text on "new feminism" of the 1980s in Ljubljana.



The Long 1980s. Constellations of Art, Politics and Identity speculates on the significance of the 1980s for arts and society today. Central to the book is the thesis that the 1980s brought a fundamental reorientation in the relationship between the civil society and the state—or governments and their publics—with the effects of this shift coming to shape our contemporary condition. Art and culture played a central role in responding, to pre-empting or articulating these changes.

While the decade recedes into the past, its influence in terms of establishing the logic of globalization is still very present. This globalization produced greater inequality and mixed economic results, yet it also permitted new regional cultural and activist networks to emerge and intimated the possibility of a new ‘global’ or ‘transnational’ culture. Looking back at texts and artworks produced at the time will help to understand how this pivotal decade shaped the imaginative landscape of the 21st century. By telling diverse microhistories, a plurality of positions can be juxtaposed that allow a comparison between very different geopolitical situations in Europe and beyond.

Addressed themes:
1. No Alternative? (on neoliberalism, counter cultures, alternative forms of organization, 1980s activism and art); 2. Know Your Rights (how civil liberties shifted, on the upcoming planetary consciousness and new ecologies); 3. Processes of Identification (gender, sexuality, race, and new nationalisms); 4. New Order (considering 1989 from a series of new perspectives, not just the East-West binary).

Introduction (PDF).

Editors: Natasa Petresin Bachelez, Nick Aikens, Beatriz Herraez, Teresa Grandas Sagarra and Nav Haq, and co-editors Adela Zeleznik and Merve Elveren

Contributors: Nick Aikens, Henry Andersen, Zdenka Badovinac, Barış Gençer Baykan, Cristina Cámara Bello, Hakim Bey, Manuel Borja-Villel, Rosi Braidotti, Boris Buden, Jesús Carrillo, Bojana Cvejić, Luc Deleu, Ayşe Düzkan, Diedrich Diederichsen, Nazım Hikmet Richard Dikbaş, Corinne Diserens, Merve Elveren, Charles Esche, Marcelo Expósito, Božidar Flajšman, Annie Fletcher, Diana Franssen, June Givanni, Lisa Godson, Teresa Grandas, Nav Haq, Beatriz Herráez, Lubaina Himid, Lola Hinojosa, Antony Hudek, Tea Hvala, Gal Kirn, Neža Kogovšek Šalamon, Anders Kreuger, Elisabeth Lebovici, Rogelio López Cuenca, Geert Lovink, Amna Malik, Pablo Martínez, Lourdes Méndez, Aleš Mendiževec, Ana Mizerit, Alexei Monroe, Meriç Öner, Nataša Petrešin-Bachelez, Bojana Piškur, Marta Popivoda, Carlos Prieto del Campo, Pedro G. Romero, Rafael Sánchez Ferlosio, Igor Španjol, Chris Straetling, Erman Ata Uncu, Jelena Vesić, Mar Villaespesa, Vladimir Jerić Vlidi, Ana Vujanović.

Predavanje "Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso", 22. maj 2018

Tea Hvala
Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. 

Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. 

Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

V torek, 22. maja 2018, ob 20.30 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. 
FB dogodek.

Predavanje soorganizirata THL in Škratova čitalnica - KUD Anarhiv. Za vabilo se zahvaljujem Katji Čičigoj in Jasmini Založnik.

17. apr. 2018

Predavanje "Subjekti feminizmov" na FDV, 19. april 2018

Četrtek, 19. april 2018, 12.00-14.00, FDV
Predavanje pri predmetu Družbena organizacija, zasebnost in spol

Tea Hvala
Subjekti feminizmov

Feminizma se ne da zajeti v eno samo definicijo. Feminizmov je več, odnosi med njimi pa v burni zgodovini bojev za osvoboditev in enakost žensk nikoli niso bili enoznačni. Feminizmi so (podobno kot drugi –izmi) tako hkrati gibanje, ideologija, osebno prepričanje, mreža teoretskih pozicij in izhodiščna točka za raziskovanje pojavov, za katere ni nujno, da zadevajo ženske.

Kdo ali kaj so torej subjekti različnih feminizmov? V predavanju, ki bo seglo po primerih iz teorije in prakse, bom naslovila najpogostejša subjekta: žensko in spol. Z njuno pomočjo bo lažje prepoznati teoretske predpostavke posameznih feminizmov, ki vplivajo na njihove politične prioritete in zahteve, s tem pa tudi lažje razmisliti o tem, v imenu katerega feminizma se velja povezovati in boriti za prihodnost, ki bo za vse pravičnejša od sedanjosti.

Za vabilo se zahvaljujem zasl. red. prof. dr. Tanji Rener in doc. dr. Ani Kralj.

15. apr. 2018

Togi nasmehi in Razkorak na razstavi Fotoknjiga in fotozin

Med 18. aprilom in 12. majem na razstavi Fotoknjiga in fotozin v DobriVagi razstavljam dva zina, Togi nasmehi in Razkorak.



Fotografije z odprtja razstave (fotografirala Asiana Jurca Avci).

Razstava je pregled produkcije fotoknjig in fotozinov v Sloveniji v preteklih petih letih. Njena živahnost in raznolikost kažeta na razumevanje medija fotoknjige in fotozina kot prostora avtonomnega avtorskega izražanja in izjavljanja. V tem je bistven nosilec sporočila fotografija, danes eden najbolj razširjenih in populariziranih medijev, ki pa ga zaradi domnevno očitne neposrednosti tudi najlažje spregledamo.

Kuratorka: Jasna Jernejšek

Razstavljajo: Jaka Babnik / Jaka Babnik & Miha Colner / Goran Bertok / Simon Chang / Emina Djukić / Tea Hvala / Ciril Jazbec / Asiana Jurca Avci / Manca Juvan / Iztok Klančar / Andrej Lamut / LEALUDVIK / Robert Marin & Matjaž Rušt / Borut Peterlin / Bojan Radovič / Peter Rauch / Sara Rman / Lucija Rosc / Urška Savič / Matej Sitar / Toni Soprano / Jože Suhadolnik / Špela Škulj / Jane Štravs / Matjaž Tančič / Tadej Vaukman / Matjaž Wenzel & Rene Maurin

Sodelujoči založbi: Rostfrei Publishing in The Angry Bat.


Razstavo bo v galeriji DobraVaga v ponedeljek, 7. maja 2018, med 16:00 in 19:00 pospremila serija predstavitev, predavanj in pogovorov.

Program:
16:00 – Jan Babnik, Iza Pevec: Fotoknjiga – predstavitev tematske številke revije Fotografija / predavanje in predstavitev v sodelovanju z zavodom Membrana in revijo Fotografija
16:30 – Miha Colner: Top 5 fotoknjig / predavanje
17:15–18:15 – Kje, kako in zakaj izdati fotoknjigo/fotozin? / pogovor
Sodelujejo: Jaka Babnik (Rostfrei Publishing), Simon Chang, Andrej Lamut in Matej Sitar (The Angry Bat); moderira Jasna Jernejšek.
19:00 – Asiana Jurca Avci, LEALUDVIK, Sara Rman, Toni Soprano: predstavitev sveže izdanih fotoknjig

Organizacija: Kino Šiška, Sektor in Membrana / Fotografija.

*

Miha Colner: Photobook: Discipline, Genre or Movement?
The column on the phenomena of photobook, first published in the catalogue of the Fotoknjiga in fotozin [Photobook and Photozine] exhibition at DobraVaga, Ljubljana.

13. mar. 2018

Ženska in nekulturno: pogovor z Bojano Kunst

Telo naroda. Avtorica: Samira Kentrić
 
Predavanje in pogovor

Ženska in nekulturno

Bojana Kunst bo govorila o feminističnih pristopih k razmerju med kulturo in umetnostjo, ki nam dobro razgrnejo njegovo normativnost, v tem razmerju gre vedno za politično in ideološko oblikovanje vrednot. Ta potreba po normativnosti je v jedru naraščajočega populizma in vladanja skozi prekarnost, njeno distribucijo moči pa zaznamuje tudi strah pred drugačno prihodnostjo.

Kako to, piše Laurie Penny, da si je lažje zamisliti konec kapitalizma, kot pa to, da bi bila prihodnost feministična?

Prispevku sledi pogovor. Moderira Tea Hvala.
V torek, 27. marca, ob 19h v Pritličju, Ljubljana.
Dogodek soorganizirata Mesto žensk in Pritličje.

Videoposnetek pogovora.


Oddaja Sektor Ž: Rojimo me, a rojijo tudi one!

Rojimo me, a rojijo tudi one! 

17. 3. 2018 - 12:00Sektor Ž 

Roj feministk_ov in njihovih podpornic_kov je nedavno prekril ljubljansko in cerkljansko nebo! Privabila sta jih 19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore ter 6. festival Deuje babe.

Teja O. se je na Rdečih zorah pogovarjala s kolektivom Affinitá Libertarie (Udine/Videm), ki je pripravil delavnico "Osebno je politično - delavnica o privolitvi in kulturi posilstva".

Tea H. bo za oddajo povzela vtise z letošnjih Deujih bab, še posebej s pogovora "Kdo se boji umetnic?" o verbalnih napadih na letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, Simono Semenič in Majo Smrekar.

Antonija T. bo v svoji recenziji vzrojila nad poskusi instrumentalizacije feminizma, ki jih obravnava Sara R. Farris v pred kratkim izdani študiji "V imenu ženskih pravic: vzpon femonacionalizma" (In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism, Duke University Press, 2017).

Marčevsko oddajo pripravljajo Tea Hvala, Antonija Todić in Teja Oblak.

 Vabljene_i k poslušanju!

Naslovna fotografija je vzeta s spletne strani: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-511

*

We swarm, and they swarm too!
Red Dawns & Wild Hags vs. femonationalism

Feminists and their supporters have swarmed over Ljubljana and Cerkno during the 19th International Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore) and the 6th Festival Wild Hags (Deuje babe).
At Red Dawns, Teja O. spoke to the Italian collective Affinitá Libertarie who prepared “Personal is Political – A Workshop on Consent and Rape Culture”.

Tea H. shares some impressions from the Wild Hags Fest, focusing on the discussion “Who is Afraid of Women Artists?” on the recent right-wing attacks on award-winning artists Simona Semenič and Maja Smrekar.

Antonija T. is going to review Sara R. Farris’ study In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism (Duke University Press, 2017).

The march edition of Sector F is prepared by Tea Hvala, Antonija Todić and Teja Oblak.

Tune in!

SECTOR F – Saturday, March 17th 2018 at 12.00 – Radio Študent

Kdo se boji umetnic? Pogovor ob napadih na umetniški deli Simone Semenič in Maje Smrekar


Dramatičarka, dramaturginja, performerka in režiserka Simona Semenič ter intermedijska umetnica Maja Smrekar spadata med letošnje nagrajenke in nagrajence Prešernovega sklada. Simono Semenič so nagradili za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, Majo Smrekar pa za delo K-9_topologija.

Ob podelitvi nagrad se je nanju usul plaz sovražnih komentarjev, ki so se še stopnjevali po hujskaški objavi Janeza Janše. Ta je na kulturni praznik na svoji Facebook strani objavil kolaž fotografij, ki njuno delo jemlje iz konteksta, in ga pospremil z izrazjem, značilnim za nacistično propagando: ta govori o »izrojenosti« in »parazitih«.

Na sovražnost so se odzvala številna združenja umetnic in umetnikov: Društvo Asociacija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugi.

Organizacijska ekipa Festivala Deuje babe se sprašuje, ali so bili napadi tako silna tudi zato, ker sta umetnici v svojem delu izpostavili svoje – žensko – telo na način, ki ne ustreza »državotvornim« predstavam o ženskah, materinstvu in umetnosti. Kako je mogoče interpretirati njuni deli brez hujskaštva, v kontekstu umetnosti?

Deuje babe vas vabimo na javni pogovor, na katerem bomo skušali in skušale podati nekaj odgovorov na ti vprašanji.

Pogovor moderirata Simon Hudolin-Salči in Tea Hvala.
 

Vabljene, vabljeni!

6. mar. 2018

Ooo! Festival Deuje babe!



Ooo!

Sinoči se je začel festival Deuje babe, šesti po vrsti, in to v situaciji, kjer se do zadnjega ni vedelo, ali ga bomo sploh lahko organizirale in organizirali v klubu (CMAK-u), ker ga je lastnik stavbe hotel izprazniti, pa tudi zato, ker smo babe, ki smo prejšnja leta gurale festival, letos okupirane z drugim delom.

(Ni res, divje babe čez zimo drnjohajo v jami v steni nad Reko, pod Šebreljami, in zavite v kožuhe divjih medvedov čakajo pomladi. A sinoči jih je zbudilo neko oddaljeno, a razločno in vztrajno tuljenje na severu. Nataknile so si copate iz prelisičenega krzna, da bi pred ljudmi skrile svoje kurje kremplje, se useknile in si obrisale smrkelj ob kožuh. Potem so se naložile v možnar in se po zraku odkotalile v CMAK.)

In res, Deuje babe so sinoči, v nedeljo, 4. marca, prvič letos pritulile z nastopom dua Sihasin, v katerem igrata Jeneda in Clayson Benally. Sestra in brat, staroselca iz ljudstva Diné, kot je zapisal Debelakau Mako, "sta se rodila v jedro političnih in ozemeljskih sporov, tam postavljena ograja pa ju je ločila od domovine in družine. Že med odraščanjem sta protestirala proti uničevanju narave in kulturnemu genocidu nad tradicionalnim življenjem njunega ljudstva".

Petega marca sta osnovnošolkam_cem v Cerknem zaplesala ob dinejskih tradicionalnih pesmih. Nisem ju videla, a če je Clayson zaplesal z obroči tako kot pred šestimi leti na videu, prav tako v OŠ Cerkno, verjamem, da so bili navdušeni.

Ooo!

Navdušena sem, ker je festivalski ekipi letos uspelo organizirati kar dva dogodka za šolarje, tega in še enega v Gimnaziji Jurija Vege Idrija, kjer bo 20.3. projekcija dokumentarca o stereotipih o moškosti, The Mask You Live In (ZDA) za drugi letnik v sodelovanju s tamkajšnjo izjemno profesorico zgodovine in sociologije, prof. Natašo Graovac. Pogovor bo moderiral dr. Iztok Šori iz Društva Vita Activa, ki po srednjih šolah letos pripravlja serijo pogovorov o spolnih stereotipih v okviru projekta Medijski spol.

Kakorkoli, to dokazuje, da Deuje tudi pozimi kdaj res - ampak res izjemoma - pogledamo iz svojih jam.

V soboto, 10. marca, sledi razstava s performansom Vstajniških socialnih delavk iz Ljubljane in koncert zagrebške zasedbe Žen. V petek, 16. marca, s Simonom Hudolinom-Salčijem pripravljava pogovor z naslovom Kdo se boji umetnic? Naslednjega dne sledi zaključni koncert festivala z zasedbama Tus Nua in 7AM.

Zdaj pa - ples obročev: https://www.youtube.com/watch?v=-KBHYWKcfK4