29. mar. 2017

Izšel je zbornik Osemdeseta o osemdesetih



Pravkar je izšla publikacija Osemdeseta o osemdesetih, ki vključuje tekste teoretičark in teoretikov generacije, rojene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki z današnjega stališča proučujejo nekatere ključne tekste in pa razmerja med politiko, družbo, kulturo in umetnostjo tistega desetletja.

Moj esej "'Iritantno': ločeno delovanje žensk v novem feminizmu osemdesetih" obravnava družbenopolitične razmere, v katerih sta se v Ljubljani ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja začela oblikovati novi feminizem in v tem okviru praksa (od moških in države) ločenega delovanja žensk. Poudarek je Ženski sekciji pri Sociološkem društvu in skupini Lilit kot prvih izključno ženskih skupinah v Ljubljani (po ukinitvi slovenske sekcije AFŽ).

Lilit bo predstavljena tudi na razstavi Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča: Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 2. del, ki se 5. aprila ob 20h odpre v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Več o razstavi. FB dogodek.

Avtorji prispevkov v zborniku: Tea Hvala, Anej Korsika, Kaja Kraner, Aleš Mendiževec in Tjaša Pureber. Urednica publikacije: Bojana Piškur

Izraz civilna družba je bil v Sloveniji prvič umeščen v takratna družbenopolitična dogajanja na simpoziju Kaj je alternativa? novembra 1983 v disku FV v Ljubljani. Pojem civilne družbe je pri nas izhajal iz precej drugačnih izhodišč kakor v drugih vzhodnoevropskih državah: ne iz disidentstva in drže »civilna družba proti državi«, temveč je predvsem pomenil povezovanje med raznoličnimi novimi družbenimi gibanji in odpiranje »novih oblik družbenosti«, ki pa niso bile zgolj »opozicija« obstoječim oblastem. Pri tem je pomembno vlogo igrala tudi alternativa, temelječa na različnih oblikah drugačne kulturne produkcije »od spodaj« (množična kultura, gledališče, hepening, moda, glasba, video, likovna produkcija). Več o knjigi.

Zbornik je del širšega projekta OSEMDESETA skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov v Sloveniji in Jugoslaviji, ki poteka v Moderni galeriji. OSEMDESETA so hkrati tudi del mednarodnega partnerstva muzejev Internacionala, v katerem je eden od partnerjev tudi Moderna galerija.

15. mar. 2017

ZINE VITRINE | Tea Hvala: P.S. Vrni znamke


Odprtje razstave bo v torek, 21. marca, ob 19h, v DobriVagi (Adamič-Lundrovo nabrežje 5, Ljubljana)

Med trike, ki so ustvarjanju in izmenjavi zinov dajali občutek prevratništva, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spadalo premazovanje poštnih znamk z milom ali lepilom za papir. Tako se žig ni prijel in znamke so bile uporabne večkrat. Trik ti je poleg prihranka in veselja ob potegavščini prinesel ohlapno zagotovilo, da bo na tvoj naslov prej ali slej (skupaj z zbledelimi znamkami) prispel nov zin. In prihajali so od vsepovsod: iz nekdanje Jugoslavije, Evrope, obeh Amerik, Filipinov in Malezije. Na dokazih – škatlah zinov, pisem in razglednic (kajpak brez znamk) – se odtlej nabira prah.

S to razstavo se zini iz lepega, intimnega spomina na sceno iz devetdesetih v mojih očeh spreminjajo v razstavne eksponate, pa čeprav se vse, kar nas je, fanzinarje, takrat gnalo, temu upira. In čeprav so nekateri zini na razstavi še vredni branja, čeprav (sama ali z drugimi) še naredim kakšen zin, današnja scena pa je nadvse živa, je pri izboru prevladal zgodovinski pogled. Narekovala mi ga je vitrina – da o poštnih nalepkah in samolepljivih znamkah sploh ne govorim. – Tea Hvala

Tea Hvala je svoj prvi zin Pssst … objavila leta 1997. Po štirih številkah in pol so sledili Potopis kože (2001), Slastičarna (KUD Anarhiv & KUD Mreža, 2002), The Curved (2004), Izvajanje velikega blatarja (samozaložba Damijan Kracina, 2007), 3 Stories (2010), Togi nasmehi (2013), Razkorak (LBAL, 2015) in Podzemlje (samozaložba Bata Leviki, 2016). Med letoma 2008 in 2016 je na delavnicah Svetovi drugih soustvarjala zine kolektivno ustvarjenih zgodb in kolažev.

Organizacija: DobraVaga | Kino Šiška
www.dobravaga.si | www.kinosiska.si

--

One of the tricks that made you feel like a rebel when making and trading zines in the 1990s was coating stamps with soap or paper glue. This prevented the postmark from sticking, so the stamps could be used several times. In addition to savings and a prankster’s joy, the trick bore the loose promise of a new zine arriving at your address, sooner or later (in addition to some very faded stamps). And the zines came from everywhere: the former Yugoslavia, Europe, both Americas, the Philippines and Malaysia. Ever since then, dust has been gathering on the evidence – boxes of zines, letters and postcards.

In my eyes, this exhibition transforms the zines from a lovely, intimate memory of the 1990s scene to museum exhibits, even though this goes against everything that drove us, fanziners, at the time. And even though some of the featured zines are still worth reading, even though I still make a zine on occasion (alone or with others), and even though today’s scene is very much alive, the selection is dominated by a historic view. It was dictated by the showcase – and don’t even get me started on the mailing labels and self-adhesive stamps.
– Tea Hvala

Tea Hvala published her first zine Pssst … in 1997. After four issues and a half, it was followed by Potopis kože (2001), Slastičarna (KUD Anarhiv & KUD Mreža, 2002), The Curved (2004), Izvajanje velikega blatarja (self-published, Damijan Kracina, 2007), 3 Stories (2010), Stiff Smiles (2013), Discord (LBAL, 2015) and Podzemlje (self-published, Bata Leviki, 2016). Between 2008 and 2016, she co-authored zines of collectively created stories and collages during the In OtherWor(l)ds workshops.

Organization: DobraVaga | Kino Šiška
www.dobravaga.si | www.kinosiska.si

14. mar. 2017

Oddaja Sektor Ž: 45 dni feminizma. In kaj potem?

45 dni feminizma. In kaj potem?
V marčevskem Sektorju Ž se bomo posvetile bogatemu naboru dogodku, ki so jih različni kolektivi organizirali ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk. V oddaji bomo kritično komentirale vsebino, cilje in učinke teh dogodkov. V našo razpravo, ki bo potekala v živo, bomo vpletle nekaj posnetih vtisov s 5. festivala Deuje babe, ki jih je zbrala Tea H., in poročilo Teje O. s performansa Vstajniških socialnih delavk. Ta je potekal na 18. feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče Zore. Tokratni feministični nasvet bo z vami delila psihologinja dr. Metka Mencin Čeplak.

V soboto, 18. marca, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.
Marčevsko oddajo pripravlja celotna ekipa Sektorja Ž in njena gostja Petra Meterc. Tune in!

45 days of Feminism. And then what?
In March, Sector F (Sektor Ž) is focusing on the wide array of events, organised by different collectives for this year’s International Women’s Day. We are going to critically review the content, the goals and the effects of these events. Our live discussion is going to be mixed with impressions from the 5th Wild Hags (Deuje babe) Festival, recorded by Tea H., and Teja O.’s report from the Uprising Social Workers’ (Vstajniške socialne delavke) performance at the 18th Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore). The show is going to conclude with a feminist advice, shared with you by psychologist dr. Metka Mencin Čeplak. 

Saturday, March 18th, at 12h live at Radio Študent. Later in our archive.
The march edition of the show is prepared by the whole Sector F team and our guest Petra Meterc. Tune in!