Na delavnicah Svetovi drugih se formalno zgledujemo po nadrealistični igri slastno trupelce, pa tudi po stripovski in glasbeni improvizaciji. Vsak udeleženec začne pisati svojo zgodbo in jo čez čas poda drugemu. Ta napisano prebere in nadaljuje po svoje, zgodbe pa krožijo, dokler vsakdo ne prispeva svojega dela k vsaki zgodbi. To obliko soavtorstva je podrobneje opisala Iva Kosmos v članku v Dnevniku.
Pri pisanju smo hiteli in sodelovali z ljudmi, ki smo jih (bolje) spoznali šele na delavnici, zato so bila naša pričakovanja dokaj skromna. A ko smo zgodbe na koncu prebrali naglas, smo se nasmejali do solz, saj so nas presenetile s svojo predrznostjo in svežino. Zdi se mi, da so se najslajše smejali tisti, ki so bili pred delavnico prepričani, da »itak nimajo inspiracije« ali da »ne znajo pisati«. Za zgodbe je bilo bolj kot naši talenti pomembno to, kako smo razumeli in nadaljevali odlomke, ki so se znašli v naših rokah: spravljivo ali jeznorito, dobesedno ali metaforično, kvirovsko ali strejt, materialistično ali metafizično, utopično ali antiutopično, resno ali šaljivo ipd.
Na delavnicah se je nabralo veliko zgodbic, ki hočejo v svet. V kakšno kuhinjo ali kánon, pod kakšen bambusovec ali v spomin. Če vam ponujena bližnja srečanja ne bodo všeč ... no, škoda ... ampak, saj veste, potem si zapišite svoja. Recept je preizkušen in priložen.
Iz uvoda v zbornik Svetovi drugih (Ljubljana, KUD Anarhiv, 2010)
Zgodbe z Mladih rim (2013, Ljubljana)
Erotic stories from Queeristan (2013, Amsterdam)
Svetovi drugih v mestni knjižnici (2013, Ljubljana)
Workshop at Dutch Art Institute in Arnhem (2012, with Christian Nyampeta)
Stories from Utrecht (2012)
Zgodbe iz Sarajeva (2011)
Stories from Berlin (2011)
Zgodbe iz Kulturnega centra Q, Ljubljana (2010)
Zgodbe iz Škratove čitalnice, Ljubljana (2010)
Stories from London (2010)
Zgodbe iz ŠKUC-a, Ljubljana (2010)
Stories from Salzburg (2009)
Stories from Amsterdam (2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar