24. okt. 2017

Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik



Vzporedno z letošnjim Mestom žensk so v Ljubljani potekale prve vaje iz projekta Uprizarjati spol - ples razlik, dvoletnega sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo. Namenjen je raziskovanju spola in plesa, osrednje vprašanje pa je, kje se ples kot živa, uprizoritvena oblika umetnosti sreča s spolom kot živim, utelešenim uprizarjanjem jaza.

Projekt vključuje pet ustvarjalk_cev in pet dramaturginj_ov, ki se usposabljajo in ustvarjajo v vseh omenjenih državah. Prvo usposabljanje v Ljubljani je potekalo med 7. in 13. oktobrom. Sodelovali smo: Koldo Arostegui González, Roberta Racis, Jija Sohn, Sophie Unwin, Nataša Živković in jaz.
Sem v vlogi plesne dramaturginje, kar mi je novo. Učim se.

The questions are many. Who is qualified to perform this role and why? What is the impact on how and what a choreographer makes? Is dramaturgy interference, intrusion or is it filling in where there is a lack of some kind? Does it perform a need for the market of dance making? Is the dramaturge a translator, interrogator, a 'prober', interpreter or provocateur? Does dramaturgy function as a support in the lonely act of making or does it split the body of the choreographer in two? (V: Scott deLahunta, Dance Dramaturgy: speculations and reflections Dance Theatre Journal, April 200)


V okviru projekta sem zasnovala tudi pogovor Družine drugače in pletla Mesto mrež, srečanje mednarodnih feminističnih in queerovskih umetniških mrež.

Program celotnega projekta bo združeval širok razpon dejavnosti, kot so praktične in teoretične delavnice, razprave in sestanki, srečanja s strokovnjakinjami_ki in umetnicami_ki ter intenzivno delo z dramaturginjo.


Fotografije Nade Žgank z zaključnega šeranja petih umetnic_kov v Stari elektrarni.
Video Tina Šulc.









6. okt. 2017

Mesto žensk je tu












Mesto žensk je tu!

Program

Teja Reba, umetniška vodja festivala, je pripravila vsebinski pregled letošnjega programa za Torek ob petih v članku "Reproduktivna svoboda: od pravice do splava do drugačnih družinskih modelov".

Back to basics, bi se reklo; k vprašanjem, za katera smo feministi in feministke mislile, da so že passe. Da se že ve, da koncepti nacije, narave in norme podpirajo in utemeljujejo drug drugega. Na plečih žensk. V maternicah. Mislile smo tudi, da so vezi med temi koncepti že razrahljane. Da maternice pripadajo ženskam, ne naciji in normi. A smo se motile. Še vedno - ne, znova - smo tam.

Nikoli se niso raz ra hhh ljaa le. Kot pravi Anja Radaljac:

"Mati je dajajoča, ljubeča, predana, nesebična, odrekajoča se, nežna … vselej je na voljo; biva v odvezanosti od lastnega bivanja; odvzeta so ji notranje izkustvo, samostojno, neobremenjeno nastopanje v javni sferi, pa tudi njeno telo, nima obraza – je mati, udejanja se prek otroka. Pričakovanja niso z odpovedjo grškemu ali bibličnemu izročilu bistveno drugačna; žensko na otroka vežejo npr. prek obsesije z dojenjem, ki se v medijih predstavlja glorificirano, prek pavšalizacije znanstvenih spoznanj, sodobni mit matere pa se ustvarja tudi z osrediščanjem družbe na otroka, ki se odvija prek vzpostavljanja 'materinskih blogov', forumov, Facebook skupin, portalov, kakršen je Moj malček, ipd. Osredotočanje na otroka gre z roko v roki z nadzorom ženske; osnovna celica družine se ne spreminja; če spomnimo: pred dvema letoma je novela družinskega zakonika padla ravno zaradi nesprejemanja nenormativnih oblik družine, prav v teh dneh pa bomo lahko za predsednico države izbrali tudi kandidatko, ki je vso svojo politično kampanjo utemeljila na 'ljubezni do otrok – tudi nerojenih'. Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne."

Anja Radaljac, v Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne




http://www.cityofwomen.org/sl/content/2017/projekt/idealna


Families Otherwise / Družine drugače


Families otherwise
Discussion / 90'


Who in Slovenia can be a parent and who is childless against their will due to legal obstacles? How to render parenthood a social matter, beyond wider blood relations and institutions? How to revolt against the idealisation and essentialisation of motherhood? In what kinds of family forms do we live and what kinds of family forms would we want? We shall be discussing all these questions, despite conservative and liberal standpoints that would dictate their answers to us.

Monday, October 9th 2017, at 5 pm, SMEEL, Ljubljana at the 23rd International Festival of Contemporary Arts City of Women.  

Moderator: Tea Hvala
Guests: Anna Linder (Sweden), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenia)
// in English //
Free entry. 
In frame of the project Performing Gender - Dance makes differences.
Production and organization: City of Women. In cooperation with Bunker.



Photo gallery: 
 
Foto Nada Žgank




Javni pogovor
Družine drugače
Ponedeljek, 9. oktober 2017, ob 17h, Stara elektrarna, Ljubljana
Gostje: Anna Linder, Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutič, Gilles Duvivier
Moderira: Tea Hvala

Kdo v Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, zaradi pravnih ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij? Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob in navkljub konservativnim ter liberalnim stališčem, ki nam želijo narekovati svoje odgovore.

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

Pogovor bo potekal v angleščini.


Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.  

Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.

Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se retorično vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere. 


Pravne ovire torej lezbičnim, gejevskim, biseksualnim, transspolnim in drugim ljudem v Sloveniji še naprej preprečujejo ali otežkočajo starševstvo. In strah in sovraštvo. Homofobija. Pogovarjati se želim tako o pravnoformalnem okvirju kot o homofobiji, pri tem pa poleg teoretskih in aktivističnih stališč predstaviti tudi izkušnje lezbijk in gejev, ki so že starši. Kako živimo, kako živeti in kako preživeti z ljudmi, za katere skrbimo in ki skrbijo za nas? 

Je družina skupnost dveh odraslih z otrokom ali skupnost dveh ali več ljudi, ki skrbijo drug za drugega? In kje so živali in rastline, ki prav tako spadajo v te družine? 

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.