4. maj 2018

The Long 1980s: Constellations of Art, Politics and Identity

Just released! The book also features my text on "new feminism" of the 1980s in Ljubljana.



The Long 1980s. Constellations of Art, Politics and Identity speculates on the significance of the 1980s for arts and society today. Central to the book is the thesis that the 1980s brought a fundamental reorientation in the relationship between the civil society and the state—or governments and their publics—with the effects of this shift coming to shape our contemporary condition. Art and culture played a central role in responding, to pre-empting or articulating these changes.

While the decade recedes into the past, its influence in terms of establishing the logic of globalization is still very present. This globalization produced greater inequality and mixed economic results, yet it also permitted new regional cultural and activist networks to emerge and intimated the possibility of a new ‘global’ or ‘transnational’ culture. Looking back at texts and artworks produced at the time will help to understand how this pivotal decade shaped the imaginative landscape of the 21st century. By telling diverse microhistories, a plurality of positions can be juxtaposed that allow a comparison between very different geopolitical situations in Europe and beyond.

Addressed themes:
1. No Alternative? (on neoliberalism, counter cultures, alternative forms of organization, 1980s activism and art); 2. Know Your Rights (how civil liberties shifted, on the upcoming planetary consciousness and new ecologies); 3. Processes of Identification (gender, sexuality, race, and new nationalisms); 4. New Order (considering 1989 from a series of new perspectives, not just the East-West binary).

Introduction (PDF).

Editors: Natasa Petresin Bachelez, Nick Aikens, Beatriz Herraez, Teresa Grandas Sagarra and Nav Haq, and co-editors Adela Zeleznik and Merve Elveren

Contributors: Nick Aikens, Henry Andersen, Zdenka Badovinac, Barış Gençer Baykan, Cristina Cámara Bello, Hakim Bey, Manuel Borja-Villel, Rosi Braidotti, Boris Buden, Jesús Carrillo, Bojana Cvejić, Luc Deleu, Ayşe Düzkan, Diedrich Diederichsen, Nazım Hikmet Richard Dikbaş, Corinne Diserens, Merve Elveren, Charles Esche, Marcelo Expósito, Božidar Flajšman, Annie Fletcher, Diana Franssen, June Givanni, Lisa Godson, Teresa Grandas, Nav Haq, Beatriz Herráez, Lubaina Himid, Lola Hinojosa, Antony Hudek, Tea Hvala, Gal Kirn, Neža Kogovšek Šalamon, Anders Kreuger, Elisabeth Lebovici, Rogelio López Cuenca, Geert Lovink, Amna Malik, Pablo Martínez, Lourdes Méndez, Aleš Mendiževec, Ana Mizerit, Alexei Monroe, Meriç Öner, Nataša Petrešin-Bachelez, Bojana Piškur, Marta Popivoda, Carlos Prieto del Campo, Pedro G. Romero, Rafael Sánchez Ferlosio, Igor Španjol, Chris Straetling, Erman Ata Uncu, Jelena Vesić, Mar Villaespesa, Vladimir Jerić Vlidi, Ana Vujanović.

Predavanje "Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso", 22. maj 2018

Tea Hvala
Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. 

Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. 

Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

V torek, 22. maja 2018, ob 20.30 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. 
FB dogodek.

Predavanje soorganizirata THL in Škratova čitalnica - KUD Anarhiv. Za vabilo se zahvaljujem Katji Čičigoj in Jasmini Založnik.

17. apr. 2018

Predavanje "Subjekti feminizmov" na FDV, 19. april 2018

Četrtek, 19. april 2018, 12.00-14.00, FDV
Predavanje pri predmetu Družbena organizacija, zasebnost in spol

Tea Hvala
Subjekti feminizmov

Feminizma se ne da zajeti v eno samo definicijo. Feminizmov je več, odnosi med njimi pa v burni zgodovini bojev za osvoboditev in enakost žensk nikoli niso bili enoznačni. Feminizmi so (podobno kot drugi –izmi) tako hkrati gibanje, ideologija, osebno prepričanje, mreža teoretskih pozicij in izhodiščna točka za raziskovanje pojavov, za katere ni nujno, da zadevajo ženske.

Kdo ali kaj so torej subjekti različnih feminizmov? V predavanju, ki bo seglo po primerih iz teorije in prakse, bom naslovila najpogostejša subjekta: žensko in spol. Z njuno pomočjo bo lažje prepoznati teoretske predpostavke posameznih feminizmov, ki vplivajo na njihove politične prioritete in zahteve, s tem pa tudi lažje razmisliti o tem, v imenu katerega feminizma se velja povezovati in boriti za prihodnost, ki bo za vse pravičnejša od sedanjosti.

Za vabilo se zahvaljujem zasl. red. prof. dr. Tanji Rener in doc. dr. Ani Kralj.

15. apr. 2018

Togi nasmehi in Razkorak na razstavi Fotoknjiga in fotozin

Med 18. aprilom in 12. majem na razstavi Fotoknjiga in fotozin v DobriVagi razstavljam dva zina, Togi nasmehi in Razkorak.



Fotografije z odprtja razstave (fotografirala Asiana Jurca Avci).

Razstava je pregled produkcije fotoknjig in fotozinov v Sloveniji v preteklih petih letih. Njena živahnost in raznolikost kažeta na razumevanje medija fotoknjige in fotozina kot prostora avtonomnega avtorskega izražanja in izjavljanja. V tem je bistven nosilec sporočila fotografija, danes eden najbolj razširjenih in populariziranih medijev, ki pa ga zaradi domnevno očitne neposrednosti tudi najlažje spregledamo.

Kuratorka: Jasna Jernejšek

Razstavljajo: Jaka Babnik / Jaka Babnik & Miha Colner / Goran Bertok / Simon Chang / Emina Djukić / Tea Hvala / Ciril Jazbec / Asiana Jurca Avci / Manca Juvan / Iztok Klančar / Andrej Lamut / LEALUDVIK / Robert Marin & Matjaž Rušt / Borut Peterlin / Bojan Radovič / Peter Rauch / Sara Rman / Lucija Rosc / Urška Savič / Matej Sitar / Toni Soprano / Jože Suhadolnik / Špela Škulj / Jane Štravs / Matjaž Tančič / Tadej Vaukman / Matjaž Wenzel & Rene Maurin

Sodelujoči založbi: Rostfrei Publishing in The Angry Bat.


Razstavo bo v galeriji DobraVaga v ponedeljek, 7. maja 2018, med 16:00 in 19:00 pospremila serija predstavitev, predavanj in pogovorov.

Program:
16:00 – Jan Babnik, Iza Pevec: Fotoknjiga – predstavitev tematske številke revije Fotografija / predavanje in predstavitev v sodelovanju z zavodom Membrana in revijo Fotografija
16:30 – Miha Colner: Top 5 fotoknjig / predavanje
17:15–18:15 – Kje, kako in zakaj izdati fotoknjigo/fotozin? / pogovor
Sodelujejo: Jaka Babnik (Rostfrei Publishing), Simon Chang, Andrej Lamut in Matej Sitar (The Angry Bat); moderira Jasna Jernejšek.
19:00 – Asiana Jurca Avci, LEALUDVIK, Sara Rman, Toni Soprano: predstavitev sveže izdanih fotoknjig

Organizacija: Kino Šiška, Sektor in Membrana / Fotografija.

*

Miha Colner: Photobook: Discipline, Genre or Movement?
The column on the phenomena of photobook, first published in the catalogue of the Fotoknjiga in fotozin [Photobook and Photozine] exhibition at DobraVaga, Ljubljana.

13. mar. 2018

Ženska in nekulturno: pogovor z Bojano Kunst

Telo naroda. Avtorica: Samira Kentrić
 
Predavanje in pogovor

Ženska in nekulturno

Bojana Kunst bo govorila o feminističnih pristopih k razmerju med kulturo in umetnostjo, ki nam dobro razgrnejo njegovo normativnost, v tem razmerju gre vedno za politično in ideološko oblikovanje vrednot. Ta potreba po normativnosti je v jedru naraščajočega populizma in vladanja skozi prekarnost, njeno distribucijo moči pa zaznamuje tudi strah pred drugačno prihodnostjo.

Kako to, piše Laurie Penny, da si je lažje zamisliti konec kapitalizma, kot pa to, da bi bila prihodnost feministična?

Prispevku sledi pogovor. Moderira Tea Hvala.
V torek, 27. marca, ob 19h v Pritličju, Ljubljana.
Dogodek soorganizirata Mesto žensk in Pritličje.

Videoposnetek pogovora.


Oddaja Sektor Ž: Rojimo me, a rojijo tudi one!

Rojimo me, a rojijo tudi one! 

17. 3. 2018 - 12:00Sektor Ž 

Roj feministk_ov in njihovih podpornic_kov je nedavno prekril ljubljansko in cerkljansko nebo! Privabila sta jih 19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore ter 6. festival Deuje babe.

Teja O. se je na Rdečih zorah pogovarjala s kolektivom Affinitá Libertarie (Udine/Videm), ki je pripravil delavnico "Osebno je politično - delavnica o privolitvi in kulturi posilstva".

Tea H. bo za oddajo povzela vtise z letošnjih Deujih bab, še posebej s pogovora "Kdo se boji umetnic?" o verbalnih napadih na letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, Simono Semenič in Majo Smrekar.

Antonija T. bo v svoji recenziji vzrojila nad poskusi instrumentalizacije feminizma, ki jih obravnava Sara R. Farris v pred kratkim izdani študiji "V imenu ženskih pravic: vzpon femonacionalizma" (In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism, Duke University Press, 2017).

Marčevsko oddajo pripravljajo Tea Hvala, Antonija Todić in Teja Oblak.

 Vabljene_i k poslušanju!

Naslovna fotografija je vzeta s spletne strani: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-511

*

We swarm, and they swarm too!
Red Dawns & Wild Hags vs. femonationalism

Feminists and their supporters have swarmed over Ljubljana and Cerkno during the 19th International Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore) and the 6th Festival Wild Hags (Deuje babe).
At Red Dawns, Teja O. spoke to the Italian collective Affinitá Libertarie who prepared “Personal is Political – A Workshop on Consent and Rape Culture”.

Tea H. shares some impressions from the Wild Hags Fest, focusing on the discussion “Who is Afraid of Women Artists?” on the recent right-wing attacks on award-winning artists Simona Semenič and Maja Smrekar.

Antonija T. is going to review Sara R. Farris’ study In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism (Duke University Press, 2017).

The march edition of Sector F is prepared by Tea Hvala, Antonija Todić and Teja Oblak.

Tune in!

SECTOR F – Saturday, March 17th 2018 at 12.00 – Radio Študent

Kdo se boji umetnic? Pogovor ob napadih na umetniški deli Simone Semenič in Maje Smrekar


Dramatičarka, dramaturginja, performerka in režiserka Simona Semenič ter intermedijska umetnica Maja Smrekar spadata med letošnje nagrajenke in nagrajence Prešernovega sklada. Simono Semenič so nagradili za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, Majo Smrekar pa za delo K-9_topologija.

Ob podelitvi nagrad se je nanju usul plaz sovražnih komentarjev, ki so se še stopnjevali po hujskaški objavi Janeza Janše. Ta je na kulturni praznik na svoji Facebook strani objavil kolaž fotografij, ki njuno delo jemlje iz konteksta, in ga pospremil z izrazjem, značilnim za nacistično propagando: ta govori o »izrojenosti« in »parazitih«.

Na sovražnost so se odzvala številna združenja umetnic in umetnikov: Društvo Asociacija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugi.

Organizacijska ekipa Festivala Deuje babe se sprašuje, ali so bili napadi tako silna tudi zato, ker sta umetnici v svojem delu izpostavili svoje – žensko – telo na način, ki ne ustreza »državotvornim« predstavam o ženskah, materinstvu in umetnosti. Kako je mogoče interpretirati njuni deli brez hujskaštva, v kontekstu umetnosti?

Deuje babe vas vabimo na javni pogovor, na katerem bomo skušali in skušale podati nekaj odgovorov na ti vprašanji.

Pogovor moderirata Simon Hudolin-Salči in Tea Hvala.
 

Vabljene, vabljeni!

6. mar. 2018

Ooo! Festival Deuje babe!



Ooo!

Sinoči se je začel festival Deuje babe, šesti po vrsti, in to v situaciji, kjer se do zadnjega ni vedelo, ali ga bomo sploh lahko organizirale in organizirali v klubu (CMAK-u), ker ga je lastnik stavbe hotel izprazniti, pa tudi zato, ker smo babe, ki smo prejšnja leta gurale festival, letos okupirane z drugim delom.

(Ni res, divje babe čez zimo drnjohajo v jami v steni nad Reko, pod Šebreljami, in zavite v kožuhe divjih medvedov čakajo pomladi. A sinoči jih je zbudilo neko oddaljeno, a razločno in vztrajno tuljenje na severu. Nataknile so si copate iz prelisičenega krzna, da bi pred ljudmi skrile svoje kurje kremplje, se useknile in si obrisale smrkelj ob kožuh. Potem so se naložile v možnar in se po zraku odkotalile v CMAK.)

In res, Deuje babe so sinoči, v nedeljo, 4. marca, prvič letos pritulile z nastopom dua Sihasin, v katerem igrata Jeneda in Clayson Benally. Sestra in brat, staroselca iz ljudstva Diné, kot je zapisal Debelakau Mako, "sta se rodila v jedro političnih in ozemeljskih sporov, tam postavljena ograja pa ju je ločila od domovine in družine. Že med odraščanjem sta protestirala proti uničevanju narave in kulturnemu genocidu nad tradicionalnim življenjem njunega ljudstva".

Petega marca sta osnovnošolkam_cem v Cerknem zaplesala ob dinejskih tradicionalnih pesmih. Nisem ju videla, a če je Clayson zaplesal z obroči tako kot pred šestimi leti na videu, prav tako v OŠ Cerkno, verjamem, da so bili navdušeni.

Ooo!

Navdušena sem, ker je festivalski ekipi letos uspelo organizirati kar dva dogodka za šolarje, tega in še enega v Gimnaziji Jurija Vege Idrija, kjer bo 20.3. projekcija dokumentarca o stereotipih o moškosti, The Mask You Live In (ZDA) za drugi letnik v sodelovanju s tamkajšnjo izjemno profesorico zgodovine in sociologije, prof. Natašo Graovac. Pogovor bo moderiral dr. Iztok Šori iz Društva Vita Activa, ki po srednjih šolah letos pripravlja serijo pogovorov o spolnih stereotipih v okviru projekta Medijski spol.

Kakorkoli, to dokazuje, da Deuje tudi pozimi kdaj res - ampak res izjemoma - pogledamo iz svojih jam.

V soboto, 10. marca, sledi razstava s performansom Vstajniških socialnih delavk iz Ljubljane in koncert zagrebške zasedbe Žen. V petek, 16. marca, s Simonom Hudolinom-Salčijem pripravljava pogovor z naslovom Kdo se boji umetnic? Naslednjega dne sledi zaključni koncert festivala z zasedbama Tus Nua in 7AM.

Zdaj pa - ples obročev: https://www.youtube.com/watch?v=-KBHYWKcfK4






20. nov. 2017

Predstavitev knjige Skrivna bolnišnica v Cerknem

 

Predstavitev knjige Skrivna bolnišnica v Bevkovi knjižnici Cerkno

Bevkova knjižnica Cerkno vabi na predstavitev nove knjige Tee Hvala in Špele Oberstar SKRIVNA BOLNIŠNICA v petek, 24. novembra 2017, ob 19. uri.

Na predstavitvi se bosta avtoricama pridružili ilustratorka Ajda Erznožnik in avtorica spremne besede Milojka Magajne.

"Gvido v parku že nestrpno pričakuje prijatelja, s katerima želi deliti številne poletne dogodivščine. Ena izmed teh je res posebna; mudi se mu povedati zgodbo o skrivni bolnišnici, skriti v globoki soteski sredi gozda … Filip in Minka ga bosta gotovo poslušala z odprtimi usti! V pravljico zavit izjemen pomen Partizanske bolnice Franja na zadnjih straneh v zgodovinski kontekst postavi Milojka Magajne, muzejska svetovalka v Mestnem muzeju Idrija. Ker so vključene tudi fotografije, si bodo najmlajši bralci z lahkoto predstavljali, kako je bolnišnica delovala, in od pravljične ure zagotovo odnesli pomembno zgodovinsko lekcijo." -- Iz recenzije Vanje Jazbec v Bukli št. 136)

Dogodek je namenjen otrokom od 7. leta dalje in odraslim.



Hudomušna in grenka obenem. Odlična ilustracija Ajde Erznožnik po odlični ideji Špele Oberstar v odlični knjigi Skrivna bolnišnica.

24. okt. 2017

Začel se je projekt Uprizarjati spol - ples razlik



Vzporedno z letošnjim Mestom žensk so v Ljubljani potekale prve vaje iz projekta Uprizarjati spol - ples razlik, dvoletnega sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo. Namenjen je raziskovanju spola in plesa, osrednje vprašanje pa je, kje se ples kot živa, uprizoritvena oblika umetnosti sreča s spolom kot živim, utelešenim uprizarjanjem jaza.

Projekt vključuje pet ustvarjalk_cev in pet dramaturginj_ov, ki se usposabljajo in ustvarjajo v vseh omenjenih državah. Prvo usposabljanje v Ljubljani je potekalo med 7. in 13. oktobrom. Sodelovali smo: Koldo Arostegui González, Roberta Racis, Jija Sohn, Sophie Unwin, Nataša Živković in jaz.
Sem v vlogi plesne dramaturginje, kar mi je novo. Učim se.

The questions are many. Who is qualified to perform this role and why? What is the impact on how and what a choreographer makes? Is dramaturgy interference, intrusion or is it filling in where there is a lack of some kind? Does it perform a need for the market of dance making? Is the dramaturge a translator, interrogator, a 'prober', interpreter or provocateur? Does dramaturgy function as a support in the lonely act of making or does it split the body of the choreographer in two? (V: Scott deLahunta, Dance Dramaturgy: speculations and reflections Dance Theatre Journal, April 200)


V okviru projekta sem zasnovala tudi pogovor Družine drugače in pletla Mesto mrež, srečanje mednarodnih feminističnih in queerovskih umetniških mrež.

Program celotnega projekta bo združeval širok razpon dejavnosti, kot so praktične in teoretične delavnice, razprave in sestanki, srečanja s strokovnjakinjami_ki in umetnicami_ki ter intenzivno delo z dramaturginjo.


Fotografije Nade Žgank z zaključnega šeranja petih umetnic_kov v Stari elektrarni.
Video Tina Šulc.









9. okt. 2017

Mesto mrež / City of Networks

English version below.

23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk 

Mesto mrež
13. oktober 2017, 10.00-18.00, Stara mestna elektrarna  - Sindikalna soba




Srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture, se bo začel s kratkimi predstavitvami določenih družbeno-političnih kontekstov, ki vplivajo na tematske usmeritve in metode dela omenjenih mrež. Če politična umetnost govori neizgovorljivo in si predstavlja nevidno, kako – kot pobudnice_ki in producentke_i – krmariti med Scilo in Karibdo institucionalizacije in kapitalizacije tako umetnosti kot tudi politike spolov?
Sodelujejo:
  • Mreža kulturnih praks družbenega spola (Slovenija/Hrvaška/Srbija/Bosna in Hercegovina/Makedonija)
  • Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti (Danska)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italija)
Pogovore bo moderirala Tea Hvala.
// v angleščini //
Vstop prost.


Mreža kulturnih praks družbenega spola je platforma, sestavljena iz regionalnih ženskih, feminističnih in kvir festivalov, medijskih spletnih strani in pobud, ki pripadajo nadaljevanju feminističnih praks v regiji in hkrati odpirajo nova polja dejavnosti ter izražajo novo generacijo feministk_ov z različnimi zasebnimi in javnimi zgodovinami. Članice mreže so VoxFeminae.net (Hrvaška), Libela (Hrvaška), Crol (Hrvaška), House of Flamingo (Hrvaška), Živa Muzika (Hrvaška), Fundacija Cure (Bosna in Hercegovina), BeFem (Srbija), Center za dekleta (Srbija), Femix (Srbija), Tiiiit! Inc. (Makedonija), Rdeče zore (Slovenija), Sektor Ž (Slovenija) in Mesto žensk (Slovenija).

Nordijsko-baltska mreža kvir umetnosti povezuje posameznice_ke, institucije in organizacije, ki se ukvarjajo s kvir, feministično in politično umetnostjo v nordijskih in baltiških državah. Ustanovljena je bila leta 2012 v Köbenhavnu na pobudo organizacije Warehouse9. Njen namen je ustvariti platformo za regionalno povezovanje in izmenjavo. Mreža je razvijajoči se forum za umetnice_ke in aktivistke_e ter spodbuja produkcijo, predstavljanje in kontekstualizacijo novih umetniških del.

Il Cassero LGBT Center iz Bologne so člani italjanskega LGBT društva ARCI - ARCIGAY. Med drugim producirajo tudi mednarodni festival Gender Bender, ki italijanski javnosti predstavlja novo metaforiko, povezano s spolnimi identitetami, spolnimi usmerjenostmi in telesnimi reprezentacijami, izhajajočimi iz sodobne kulture. Festival je del mreže Bologna Contemporanea. Gender Bender je pobudnik evropskega projekta Uprizarjati spol ter projekta Teatro Arcobaleno, ki je namenjen otrokom in družinam in ki skozi gledališče spodbuja spoštovanje razlik, videnih kot možnost za kulturno obogatitev.

Foto galerija: 
The networking of local, regional, and international feminist and LGBTIQ groups working in culture is going to start off with brief presentations of specific socio-political contexts that affect their respective thematic focuses and working methods. If political art speaks the unspeakable, envisions the unseen, how do they, as initiators and producers, navigate between the Scylla and Charybdis of institutionalisation and capitalisation of both art and gender politics?
Contributors:
  • Cultural Gender Practices Network (Slovenia/Croatia/Serbia/Bosna and Herzegovina/Macedonia)
  • Nordijc/Baltic Queer Art Network (Denmark)
  • Gender Bender / Il Cassero (Italia)
Discussions' Moderator: Tea Hvala
// in English //
Free entry.


The Cultural Gender Practices Network is a platform composed of regional women’s, feminist and queer festivals, media websites and initiatives that belong to the continuity of feminist practices in the region, while at the same time, they open up new fields of action and voice a new generation of feminists with different private and public histories. Members of the network are VoxFeminae.net (Croatia), Libela (Croatia), Crol (Croatia), House of Flamingo (Croatia), Živa Muzika (Croatia), Cure Foundation (Bosnia), Befem (Serbia), Centre for Girls (Serbia), Femix (Serbia), Tiiit! Inc. (Macedonia), Red Dawns (Slovenia), Sektor Ž (Slovenia), City of Women (Slovenia).

Nordic/Baltic Queer Art Network is a network for individuals, institutions and organisations that work with queer, feminist and gender political art in the Nordic/Baltic countries. The NBQAN was founded by the live art venue Warehouse9 in Copenhagen in 2012, in order to create a platform to connect, exchange, present and establish a Scandinavian/Baltic queer art context. The network is a developing forum for artists and activists from many different genres and disciplines, and facilitate the production, presentation, discussion and evaluation of new work.

Il Cassero LGBT Center, member of the Italian LGBT Association ARCI - ARCIGAY, is based in Bologna. It is also the producer of the International Festival Gender Bender, introducing the Italian public to the new imagery related to gender identities, sexual orientations and body representations stemming from contemporary culture. Gender Bender is a part of Bologna Contemporanea, a network that operates in the city with an international overlook. Gender Bender is the initiator of  Performing Gender, a European dance project, and Teatro Arcobaleno, a project aimed at children and their families that promotes respect for differences, seen as opportunities of cultural richness, through theatre.

Photo gallery: 

7. okt. 2017

Families Otherwise / Družine drugače


Families otherwise
Discussion / 90'


Who in Slovenia can be a parent and who is childless against their will due to legal obstacles? How to render parenthood a social matter, beyond wider blood relations and institutions? How to revolt against the idealisation and essentialisation of motherhood? In what kinds of family forms do we live and what kinds of family forms would we want? We shall be discussing all these questions, despite conservative and liberal standpoints that would dictate their answers to us.

Monday, October 9th 2017, at 5 pm, SMEEL, Ljubljana at the 23rd International Festival of Contemporary Arts City of Women.  

Moderator: Tea Hvala
Guests: Anna Linder (Sweden), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenia)
// in English //
Free entry. 
In frame of the project Performing Gender - Dance makes differences.
Production and organization: City of Women. In cooperation with Bunker.



Photo gallery: 
Foto Nada Žgank



Javni pogovor
Družine drugače
Ponedeljek, 9. oktober 2017, ob 17h, Stara elektrarna, Ljubljana
Gostje: Anna Linder, Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutič, Gilles Duvivier
Moderira: Tea Hvala

Kdo v Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, zaradi pravnih ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij? Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob in navkljub konservativnim ter liberalnim stališčem, ki nam želijo narekovati svoje odgovore.

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

Pogovor bo potekal v angleščini.

*

Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.

Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.

Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se retorično vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere.

Pravne ovire torej lezbičnim, gejevskim, biseksualnim, transspolnim in drugim ljudem v Sloveniji še naprej preprečujejo ali otežkočajo starševstvo. In strah in sovraštvo. Homofobija. Pogovarjati se želim tako o pravnoformalnem okvirju kot o homofobiji, pri tem pa poleg teoretskih in aktivističnih stališč predstaviti tudi izkušnje lezbijk in gejev, ki so že starši. Kako živimo, kako živeti in kako preživeti z ljudmi, za katere skrbimo in ki skrbijo za nas?

Je družina skupnost dveh odraslih z otrokom ali skupnost dveh ali več ljudi, ki skrbijo drug za drugega? In kje so živali in rastline, ki prav tako spadajo v te družine?

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.

6. okt. 2017

Mesto žensk je tu












Mesto žensk je tu!

Program

Teja Reba, umetniška vodja festivala, je pripravila vsebinski pregled letošnjega programa za Torek ob petih v članku "Reproduktivna svoboda: od pravice do splava do drugačnih družinskih modelov".

Back to basics, bi se reklo; k vprašanjem, za katera smo feministi in feministke mislile, da so že passe. Da se že ve, da koncepti nacije, narave in norme podpirajo in utemeljujejo drug drugega. Na plečih žensk. V maternicah. Mislile smo tudi, da so vezi med temi koncepti že razrahljane. Da maternice pripadajo ženskam, ne naciji in normi. A smo se motile. Še vedno - ne, znova - smo tam.

Nikoli se niso raz ra hhh ljaa le. Kot pravi Anja Radaljac:

"Mati je dajajoča, ljubeča, predana, nesebična, odrekajoča se, nežna … vselej je na voljo; biva v odvezanosti od lastnega bivanja; odvzeta so ji notranje izkustvo, samostojno, neobremenjeno nastopanje v javni sferi, pa tudi njeno telo, nima obraza – je mati, udejanja se prek otroka. Pričakovanja niso z odpovedjo grškemu ali bibličnemu izročilu bistveno drugačna; žensko na otroka vežejo npr. prek obsesije z dojenjem, ki se v medijih predstavlja glorificirano, prek pavšalizacije znanstvenih spoznanj, sodobni mit matere pa se ustvarja tudi z osrediščanjem družbe na otroka, ki se odvija prek vzpostavljanja 'materinskih blogov', forumov, Facebook skupin, portalov, kakršen je Moj malček, ipd. Osredotočanje na otroka gre z roko v roki z nadzorom ženske; osnovna celica družine se ne spreminja; če spomnimo: pred dvema letoma je novela družinskega zakonika padla ravno zaradi nesprejemanja nenormativnih oblik družine, prav v teh dneh pa bomo lahko za predsednico države izbrali tudi kandidatko, ki je vso svojo politično kampanjo utemeljila na 'ljubezni do otrok – tudi nerojenih'. Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne."

Anja Radaljac, v Klasična patriarhalna družina ne gre nikamor – in tudi mit matere ne




http://www.cityofwomen.org/sl/content/2017/projekt/idealna


12. sep. 2017

Izšla je Skrivna bolnišnica, otroška slikanica o Partizanski bolnici Franja

Gvido med poletnimi počitnicami obišče Partizansko bolnico Franja. Navdušen nad skrivnostmi, ki jo obkrožajo, za svoje odkritje pove najboljšima prijateljema, Filipu in Minki. 

Trije prijatelji, ena skrivnost. Jih bo povezala ali sprla?


Zalozba Skrivnost je lani poizvedovala, kdo bi bil pripravljen napisati knjigo za otroke o Partizanski bolnici Franja. Ilustratorka Ajda Erznožnik je vprašala Makota, Debelakau Mako mene, jaz že z osnutkom v roki Špelo Oberstar, midve pa sva potem fajn predelano in skoraj končano zgodbo pokazali nekaj otrokom, staršem in pedagoginjam in zglancali še zadnje črke. Zdaj se svetijo kot oči Franje Bojc Bidovec na tisti znameniti fotki s partizansko uniformo, ki jo najdete v njeni avtobiografiji, pa tudi na zadnjih straneh Skrivne bolnišnice, kjer je prof. zgodovine in muzejska svetovalka Milojka Magajne opisala delovanje PBF.

Naj živi Franja, naj živi mularija, ki v grmovju pod blokom na skrivaj gradi svojo bolnišnico!

Knjigo je izdala založba Skrivnost, na voljo bo pri založbi in v knjigarnah, predvidoma pa tudi v Partizanski bolnici Franja in drugih prodajnih mestih Mestnega muzeja Idrija.