Predavanje "Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso", 22. maj 2018

Tea Hvala
Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. 

Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. 

Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

V torek, 22. maja 2018, ob 20.30 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. 
FB dogodek.

Predavanje soorganizirata THL in Škratova čitalnica - KUD Anarhiv. Za vabilo se zahvaljujem Katji Čičigoj in Jasmini Založnik.

Predavanje "Subjekti feminizmov" na FDV, 19. april 2018

Četrtek, 19. april 2018, 12.00-14.00, FDV
Predavanje pri predmetu Družbena organizacija, zasebnost in spol

Tea Hvala
Subjekti feminizmov

Feminizma se ne da zajeti v eno samo definicijo. Feminizmov je več, odnosi med njimi pa v burni zgodovini bojev za osvoboditev in enakost žensk nikoli niso bili enoznačni. Feminizmi so (podobno kot drugi –izmi) tako hkrati gibanje, ideologija, osebno prepričanje, mreža teoretskih pozicij in izhodiščna točka za raziskovanje pojavov, za katere ni nujno, da zadevajo ženske.

Kdo ali kaj so torej subjekti različnih feminizmov? V predavanju, ki bo seglo po primerih iz teorije in prakse, bom naslovila najpogostejša subjekta: žensko in spol. Z njuno pomočjo bo lažje prepoznati teoretske predpostavke posameznih feminizmov, ki vplivajo na njihove politične prioritete in zahteve, s tem pa tudi lažje razmisliti o tem, v imenu katerega feminizma se velja povezovati in boriti za prihodnost, ki bo za vse pravičnejša od sedanjosti.

Za vabilo se zahvaljujem zasl. red. prof. dr. Tanji Rener in doc. dr. Ani Kralj.

Delo na spolu, predavanje na Oddelku za etnologijo in kult. antropologijo (FF), 25. maj 2016

Društvo Mesto žensk v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja cikel dogodkov, namenjenih študentkam_om in širši javnosti. Sodelovanje želi vzpodbuditi izmenjavo znanj, metodologij, pristopov in orodij raziskovalnega dela na dveh različnih poljih - v umetnosti in v znanosti, ter razpreti vprašanje odnosov do raziskovalnega subjekta. Potekalo bo v obliki predavanj, pogovorov, intervencij in delavnic.

Tea Hvala: Delo na spolu
Sreda, 25. maj ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)

Prvo predavanje Tee Hvala z naslovom Delo na spolu izhaja iz njenega članka objavljenega v zborniku Performative Gestures Political Moves, ki je izšel leta 2014 kot nadaljevanje istoimenskega simpozija (v organizaciji Mesta žensk na ZRC SAZU, 2010) pri Red Athena University Press, založniškem projektu Centra za ženske študije Zagreb in transjugoslovanskih feminističnih akademkinj.

Tea Hvala bo v predavanju Delo na spolu razpravljala o burlesknih in kabaretskih predstavah, ki so nastale v Ljubljani med letoma 2011 in 2014: Cirkus Kabare, Fem TV, Rdeči kabaret, Cabaret Lounge Rouge, Tatovi podob in Somrak bleščečih sprevržencev. Osredotočila se bo na skupine performerjev, ki jih zaradi produkcijskega načina lahko umestimo bodisi v alternativni bodisi v neodvisni razred kulture. Izpostavila bo točke iz posameznih predstav, ki razkrivajo delo, potrebno za uprizarjanje specifičnih ženstvenosti in možatosti. Glavne značilnosti sodobnih ljubljanskih burlesk in kabaretov ter njihove možne vire inspiracije – tako zgodovinske kot kulturne – bo obravnavala v dialogu z novejšimi razpravami o »novi burleski« v ZDA in zahodni Evropi.

Predavanje bo uvedla sourednica zbornika dr. Katja Kobolt, ki bo predstavila izhodišča in vprašanja vezana na razumevanje procesa historizacije in njegovega ideološkega pozicioniranja. Le-ta bistveno prispevajo k refleksiji raziskovalnih pozicij in teoretskih premišljanj performativnosti, performansa, feminizma, historizacije oziroma njihovih političnih implikacij v in za "kontinentalno posocialistično" stanje.


Teja Reba: Delo iz ljubezni
Četrtek, 26.5 ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)

Teja Reba bo v pogovoru predstavila raziskavo, ki je spremljala ustvarjanje predstave z istoimenskim naslovom in ki starševsko vlogo (in reproduktivno delo) problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih pogojev umetniškega ustvarjanja, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in zasebnostjo – to enačenje ni več stvar politične deklarativnosti, ampak nuja. Produkcija je zasedla celotno polje življenja, v prekarnih delovnih razmerah pa se produkcija in reprodukcija pomešata. Če je torej družinska sfera vključena v delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Koliko je vreden otrok? Kolikšno ekonomsko vrednost ima rojevanje? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško delo?

Predstavitev bo opremljena s primeri drugih umetniških del in odnosov, ki jih je avtorica z njimi vzpostavila med procesom ustvarjanja predstave.

Predavanje o feminizmih v Sloveniji na festivalu Q (kju_point)

Med 8. in 15. oktobrom bo v Halleju v Nemčiji potekal tretji festival Q. ali kju_point s tematskim podnaslovom detail_widerstand (detajl_upor). Na njem bom govorila o feminizmih v Sloveniji, o njihovem zgodovinskem kontekstu in o tem, kako se posamezne iniciative odzivajo - ali ne odzovejo - na aktualne dogodke kot tudi na širšo družbenopolitično in ekonomsko situacijo. Predavanje bo v angleščini.

Celoten festivalski program (PDF).
FB dogodek.
Spletna stran.

Lecture & discussion Feminisms in Slovenia
Organiser, writer and sociologist Tea Hvala is going to talk about the current socio-political situation in Slovenia and feminist responses to it by discussing the following questions: Which leftist feminist group and individuals are visible today? What are their political views and activist strategies? What are their ties to other leftist initiatives? What are their ties to LGBT groups? Which issues are publicly discussed because of feminists and which political victories have been won? Which issues continue to be ignored?

*

Feminismen in Slowenien
Samstag, 10. Oktober 2015, 19 Uhr
Vortrag von Tea Hvala (Cerkno, Slowenien)

Tea Hvala spricht über die aktuelle soziopolitische Situation in Slowenien und feministische Antworten darauf. Sie geht von folgenden Fragen aus: Welche linken feministischen Gruppen und
Individuen sind gerade sichtbar? Was sind ihre politischen Ansichten und was ihre aktivistischen Strategien? Wie sind sie mit anderen linken Strömungen verbunden und wie mit LGBT Gruppen? Welche Themen werden dank Feminist*innen in der Öffentlichkeit diskutiert und welche politischen Siege wurden errungen? Welche Themen werden weiter ignoriert? Teil des Vortrags sind auch Filme und Videos verschiedener feministischer Initiativen.

Tea Hvala ist Autorin und Organisatorin. Sie hat Komparative Literaturwissenschaft, Kultursoziologie und Gender Studies studiert. Sie schreibt Kolumnen und Essays über lokalen feministischen Aktivismus, grassroots media und die Rückforderung des öffentlichen Raums, von denen die meisten auf ihrem Blog Prepih (»Durchzug«, prepih.blogspot.de) zu lesen sind. Sie ist Co-Moderatorin der feministischen Radiosendung Sektor Ž (»Sektor F«) und hat von 2002 bis 2013 das internationale queer-feministische Festival Rdeče zore (»Rote Zoras«) mitorganisiert. Ihr letztes Zine heißt Stiff Smiles (2013).

Predavanje "Težave z uvažanjem, prevajanjem in uvajanjem 'queera' v postsocialistični prostor"

Vabljene, vabljeni

na predavanje Tee Hvala
Težave z uvažanjem, prevajanjem in uvajanjem 'queera' v postsocialistični prostor
pri izbirnem predmetu dr. Romana Kuharja "Queer perspektive spola in spolnosti"

v ponedeljek, 25. marca ob 16:20, v učilnici št. 30 v kleti Filozofske fakultete v Ljubljani

Vabilo na predavanje o Rdečih zorah

Vabljene, vabljeni

na predavanje Tee Hvala o feminističnem in queerovskem festivalu Rdeče zore, ki od leta 2000 poteka v AKC Metelkova mesto v Ljubljani.

Tea Hvala, ena od organizatork festivala, je v svojem magistrskem delu iz antropologije spolov Rdeče zore obravnavala kot eno redkih neakademskih feminističnih javnosti v Sloveniji. Lani je uredila zbornik intervjujev Rdečke razsajajo!, v katerem nekdanje in sedanje organizatorke festivala razpravljajo o samoorganiziranem kolektivnem delu, o značilnostih feminističnih javnosti, o prednostih in slabostih uvoženega pojma „queer“ ter o seksizmu in homofobiji, ki zaznamujeta tako alternativne javnosti kot večinski politični in medijski diskurz v Sloveniji. Predavanje bo popestrila projekcija fotografij s preteklih edicij Rdečih zor.

Predavanje bo potekalo v okviru predmeta Študije spolov (smer Kulturologija) ga. Alenke Švab v petek, 18. novembra 2011 ob 10.00 v predavalnici št. 14 na Fakulteti za družbene vede.

Predavanje in pogovor 'Težave s queerom v Ljubljani'

 Grafit na Roški cesti v Ljubljani (foto: Enči Brenči)

»Ne tlači me v (o)queer!«, odličen grafit aktivistične skupine Vstaja Lezbosov, je zajel celo mavrico lokalnih interpretacij tega izmuzljivega pojma, ki se povečini izključujejo. Kaj pomeni queer, če pink partizanke očitno nočejo, da jih kdorkoli tlači v njegov okvir? Mar ni bil queerovski aktivizem mišljen kot upor proti togemu in ozkemu razumevanju identitet? Kako in kdaj se je izrazito opozicijski koncept spremenil v lastno nasprotje? Zastavljajo se še druga vprašanja, recimo, v katerih kontekstih se pri nas pojavlja ta izmuzljiva tujka? Ali zastopa novo samoopredelitev, novo nevidnost (za LGBTI skupnost), življenjski slog, modno muho, novo politiko, posebno teoretsko metodo ali celo novo paradigmo? Menda ne vsega naštetega?

Skratka, odkar je tudi v Ljubljani v določenih krogih popularno trditi, da si queer, je iskanje politično spodbudnih odgovorov na omenjena vprašanja še posebej pomembno za lezbično in gejevsko skupnost, saj queerovska novotarija (zaenkrat) zadeva predvsem njo. Zakaj? Ker je ta skupnost, kot je leta 1997 na podlagi intervjujev z lezbijkami zaključila Suzana Tratnik, naš »alternativni dom«, iz njega pa so tudi v Ljubljani izključeni »tisti, ki niso 'v celoti drugi', a tudi 'ne povsem/zadostno naši'«; torej obrobneži, odpadniki, izobčenci ali, kot bi rekli Američani, queeri.

Na ta in podobna vprašanja bomo skušali odgovoriti s pomočjo Tee Hvala, sociologinje, ki je kontekste, v katerih se pojem queer pojavlja v Sloveniji, raziskala v eseju Težave s spolom, ki je bil objavljen v februarski številki revije Tribuna.

Vabljene, vabljeni! 

V sredo, 25. maja 2011 ob 20.00 v Klubu Tiffany (ŠKUC - Kulturni center Q).