Je pomembno, kako (se) rodimo? Pogovorni večer ob predstavitvi revije Apokalipsa

Združenje Naravni začetki in KUD Sestava 
v sodelovanju s KUD Apokalipsa 
prijazno vabita na pogovorni večer.

»V nosečnosti me ni nihče vprašal, ali se poroda veselim … Če že, so me spraševali, ali se ga bojim.«
T. Hvala

»Nemalokrat slišim, češ da si ženske glede poroda danes preveč izmišljujejo, da smo jim dopustili preveč svobode. Natančno prisluhnimo: 'Dopustili?' 'Mi?' 'Njim?' Kdo lahko ženskam kaj 'dopusti'? Kakšen koncept ženske je to?!«
Z. Drglin, v intervjuju Tee Hvala z Zalko Drglin, »Porod po meri ženske«, Apokalipsa, 221-222, 2018

Ob izidu 221-222. številke revije Apokalipsa, posvečene problematiki pogojev rojevanja v Sloveniji, se bomo o razvoju kakovostne porodne pomoči po meri ženske in otroka, o izkušnjah žensk na poti v materinstvo in o porodni kulturi v Sloveniji pogovarjale

dr. Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, raziskovalka, svetovalka za obporodne stiske in vodja programov pri Združenju Naravni začetki,

Irena Šimnovec, predsednica Združenja Naravni začetki,

Nina Radin, diplomirana babica, prva v Sloveniji s samostojno babiško prakso, in

Eva Macun, dr. med., spec. gin. por., ginekologinja porodničarka iz porodnišnice Jesenice, ki je vzor(č)ni model spreminjanja prakse porodne pomoči iz tehno-medicinskega v humanistični model.

Mag. Alenka Koželj in dr. Andrej Božič bosta kot urednika predstavila 221-222. številko revije Apokalipsa.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite, čas bo tudi za izmenjavo misli in izkušenj.
 
Sreda, 12. december 2018, ob 18h, v Srečišču (Hostel Celica), Ljubljana.

Vstop prost.

FB dogodek.

'Ultrazvočnik' v literarni reviji Spirala

Moja pesem v prozi Ultrazvočnik je bila izbrana na natečaju Knjižnice Slovenske Konjice, ki je vsa izbrana dela objavila v 4. številki literarne revije Spirala (e-verzija).

Ob izidu pripravljajo literarno-glasbeni večer. Vabljene, vabljeni!

Spored:
18.00: Predstavitev Literarne revije Spirala (prebiranje odlomkov) - čitalnica Splošne knjižnice Slovenske Konjice
19.00: Literarno glasbeni večer z Vinkom Möderndorferjem in Kristianom Koželjem - dvorana Doma kulture Slovenske Konjice
20.00: After party v Veliki galeriji Doma kulture Slovenske Konjice

Nova predstava Nataše Živković 'Sine' ta vikend v Mariboru

Vabljene* na ponovitvi nove predstave Nataše Živković Sine v Mariboru. Po obeh predstavah moderiram pogovor z umetnico. 

(Update: Pogovor po prvi predstavi je potekal v angleščini, lahko ga poslušate v podcastu Maribor is the Future.)

Kdaj in kje

16. 11. 2018 ob 20.00 // Intimni oder, GT22

17. 11. 2018 ob 20.00 // Intimni oder, GT22 

Foto: Nada Žgank

Ženska je vreča, narejena da vzdrži. – Kanun, srednjeveški zakonik Lekëja Dukagjinija, področje severne Albanije in Kosova.

#Nezaželjena. To je ime mnogih deklic v naši Črni gori. – napis na plakatu Centra za ženske pravice v kampanji proti praksi selektivnega splava, Črna gora, 2017

Umrla je poslednja črnogorska virdžina. Njena zadnja želja je bila, da je na družinskem grobu zapisana kot edini preživeli sin njenega očeta. – Blic, 2. 8. 2016

Sine! – mi ljubkovalno reče bližnja sorodnica, ko grem na obisk v Črno goro.

Performans Sine je poskus antropološke raziskave specifičnega fenomena v performativni obliki. Je osupla fascinacija nad podobami in zgodbami zapriseženih devic oz. virdžin z oddaljenih predelov Črne gore, Albanije, Kosova in Metohije. Je luknja v sistemu, ki taisti sistem vzdržuje. Je drag, ki se tiče vprašanja preživetja v moškem svetu in ki nam postavlja vprašanje, v kakšnem svetu živimo mi.

"... telo Nataše Živković postaja orodje, aparat, snov, ki se ne želi več opredeljevati v nobeno (spolno) smer, ampak komunicirati skozi svoj gibalni in vizualni »hermafroditski« potencial, kjer njena podoba in koreografski nastavki ves čas lovijo dvojno spolno podobo – a z namenom, da bi obe hkrati že izničila in skrojila bitje, ki se ne prilagaja zunanjim konvencijam, temveč želi uresničevati svojo, od tradicije in ideologij neodvisno politiko lastnega telesa." (Z. Dobovšek, Dnevnik, 8. 10. 2018)
  
Avtorica in izvajalka: Nataša Živković
Izvajalke_ci: Loup Abravici, Slobodan Malić
Oblikovanje prostora, scenografije: Lenka Đorojević
Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Špela Škulj
Fotografija: Nada Žgank
Svetovanje: Teja Reba
Produkcija: Mesto žensk
Koprodukcija: Bunker – Stara mestna elektrarna, podpora: Maska.   
V okviru projekta Uprizarjati spol – ples razlik in Slovensko mladinsko gledališče.
Projekt je finančno podprla Kreativna Evropa, Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Recenzije 

Dodatna gostovanja: 

KRANJ 23. november 2018, 20:00
Stolp Škrlovec

NOVA GORICA
28. november 2018, 20:00
SNG Nova Gorica



* Velja za vse spole.

Performing Gender Workshop at City of Women Festival

City of Women Festival 2018 

Egon Schiele, The Friends, 1912

Performing Gender - Dance Makes Differences

A workshop with dance-maker Koldo Arostegui González and dance dramaturg Tea Hvala

September 30th-October 6th 2018, ŠD Tabor, Ljubljana

At the workshop, the choreographer and the dramaturg will share their experiences and skills acquired through the two-year international project Performing Gender – Dance Makes Differences with ten young dancers, selected through an open call. The project investigates gender and dance, and provides skills useful in developing new forms of narrative for LGBTIQ identities in Europe.

Gender as a game, as a layer of our identity that we can transform and play with to express ourselves. Gender as a costume we wear, a song we sing, a poem we forget…

(Koldo A. Gonzalez)

We are going to use movement as a tool to get a profound insight into gender, in the ways it is written in and all over our bodies. We aim to create a safe space and playful atmosphere that will allow us to reflect on this topic, look for new ways of understanding it as well as experiment with our genders in a performative and collective context. We will look for the movement that is already there, happening in our bodies. Not knowing which shape it will take, but being a channel for it.

Participants: Martina Delprete, Sara Gorinjac, Vesna Hauschild, Slobodan Malić, Urška Medved, Alicia Ocadiz, Silvia Pederzani, Giacomo Pini, Maša Radi, Danijela Zajc.

About the participants

About the workshop (short interview with Koldo and Tea)

About the Performing Gender project 

The sharing (public presentation) of the workshop: 

Saturday, October 6th at 17h, at ŠD Tabor, Ljubljana

Free entrance.

Production and organization: City of Women.

European cooperation project: Performing gender - Dance makes differences.

Razstava Fotoknjiga in fotozin potuje v Maribor

Po razstavah v DobriVagi (april-maj 2018) in Celju (Celje FOKUS 2018) sledi gostovanje na Festivalu fotografije Maribor. Skupinsko razstavo fotozinov in fotoknjig je pripravila kuratorka Jasna Jernejšek, na njej lahko prelistate tudi moja zina Togi nasmehi in Razkorak.

Fotoknjiga in fotozin
Skupinska razstava (1.-30. september 2018)
Sobota, 1. september ob 17.00, Avla.GT22, Maribor
FB dogodek


Razstava je pregled produkcije fotoknjig in fotozinov v Sloveniji v preteklih petih letih. Njena živahnost in raznolikost kažeta na razumevanje medija fotoknjige in fotozina kot prostora avtonomnega avtorskega izražanja in izjavljanja. V tem je bistven nosilec sporočila fotografija, danes eden najbolj razširjenih in populariziranih medijev, ki pa ga zaradi domnevno očitne neposrednosti tudi najlažje spregledamo.

Jaka Babnik / Jaka Babnik & Miha Colner / Goran Bertok / Simon Chang / Emina Djukić / Tea Hvala / Ciril Jazbec / Asiana Jurca Avci / Manca Juvan / Iztok Klančar / Andrej Lamut / LEALUDVIK / Robert Marin & Matjaž Rušt / Borut Peterlin / Bojan Radovič / Peter Rauch / Sara Rman / Lucija Rosc / Urška Savič / Matej Sitar / Toni Soprano / Jože Suhadolnik / Špela Škulj / Jane Štravs / Matjaž Tančič / Tadej Vaukman / Wenzel Matjaž & Rene Maurin

Sodelujoči založbi: Rostfrei Publishing in The Angry Bat

Kuratorka: Jasna Jernejšek

Javno vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek bo v soboto, 29.9. od 18.00 dalje.
Več o Festivalu fotografije Maribor na https://www.festivalfotografijemaribor.si/home

---

Photobook and photozine
group exhibition
1-30 September 2018 

Opening: Saturday, 1 September 2018 at 5 pm

The exhibition is an overview of the production of photobooks and photozines in Slovenia in the last five years. Its liveliness and variety indicate an understanding of the photobook and the photozine as a space of autonomous expression and statement by the author, the key bearer of the message being the photograph, one of the most widespread and popularised media today, though often the easiest to overlook due to its supposedly obvious directness.

Jaka Babnik / Jaka Babnik & Miha Colner / Goran Bertok / Simon Chang / Emina Djukić / Tea Hvala / Ciril Jazbec / Asiana Jurca Avci / Manca Juvan / Iztok Klančar / Andrej Lamut / LEALUDVIK / Robert Marin & Matjaž Rušt / Borut Peterlin / Bojan Radovič / Peter Rauch / Sara Rman / Lucija Rosc / Urška Savič / Matej Sitar / Toni Soprano / Jože Suhadolnik / Špela Škulj / Jane Štravs / Matjaž Tančič / Tadej Vaukman / Wenzel Matjaž & Rene Maurin

Participating publishers: Rostfrei Publishing and The Angry Bat

Curated by: Jasna Jernejšek

Predavanje "Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso", 22. maj 2018

Tea Hvala
Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. 

Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. 

Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

V torek, 22. maja 2018, ob 20.30 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. 
FB dogodek.

Predavanje soorganizirata THL in Škratova čitalnica - KUD Anarhiv. Za vabilo se zahvaljujem Katji Čičigoj in Jasmini Založnik.

Predavanje "Subjekti feminizmov" na FDV, 19. april 2018

Četrtek, 19. april 2018, 12.00-14.00, FDV
Predavanje pri predmetu Družbena organizacija, zasebnost in spol

Tea Hvala
Subjekti feminizmov

Feminizma se ne da zajeti v eno samo definicijo. Feminizmov je več, odnosi med njimi pa v burni zgodovini bojev za osvoboditev in enakost žensk nikoli niso bili enoznačni. Feminizmi so (podobno kot drugi –izmi) tako hkrati gibanje, ideologija, osebno prepričanje, mreža teoretskih pozicij in izhodiščna točka za raziskovanje pojavov, za katere ni nujno, da zadevajo ženske.

Kdo ali kaj so torej subjekti različnih feminizmov? V predavanju, ki bo seglo po primerih iz teorije in prakse, bom naslovila najpogostejša subjekta: žensko in spol. Z njuno pomočjo bo lažje prepoznati teoretske predpostavke posameznih feminizmov, ki vplivajo na njihove politične prioritete in zahteve, s tem pa tudi lažje razmisliti o tem, v imenu katerega feminizma se velja povezovati in boriti za prihodnost, ki bo za vse pravičnejša od sedanjosti.

Za vabilo se zahvaljujem zasl. red. prof. dr. Tanji Rener in doc. dr. Ani Kralj.