Oddaja Sektor Ž: Rojimo me, a rojijo tudi one!

Rojimo me, a rojijo tudi one! 

17. 3. 2018 - 12:00 / Sektor Ž 

Roj feministk_ov in njihovih podpornic_kov je nedavno prekril ljubljansko in cerkljansko nebo! Privabila sta jih 19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore ter 6. festival Deuje babe.

Teja O. se je na Rdečih zorah pogovarjala s kolektivom Affinitá Libertarie (Udine/Videm), ki je pripravil delavnico "Osebno je politično - delavnica o privolitvi in kulturi posilstva".

Tea H. bo za oddajo povzela vtise z letošnjih Deujih bab, še posebej s pogovora "Kdo se boji umetnic?" o verbalnih napadih na letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, Simono Semenič in Majo Smrekar.

Antonija T. bo v svoji recenziji vzrojila nad poskusi instrumentalizacije feminizma, ki jih obravnava Sara R. Farris v pred kratkim izdani študiji "V imenu ženskih pravic: vzpon femonacionalizma" (In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism, Duke University Press, 2017).

Marčevsko oddajo pripravljajo Tea Hvala, Antonija Todić in Teja Oblak.

 Vabljene_i k poslušanju!

Naslovna fotografija je vzeta s spletne strani: http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-511

*

We swarm, and they swarm too!
Red Dawns & Wild Hags vs. femonationalism

Feminists and their supporters have swarmed over Ljubljana and Cerkno during the 19th International Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore) and the 6th Festival Wild Hags (Deuje babe).
At Red Dawns, Teja O. spoke to the Italian collective Affinitá Libertarie who prepared “Personal is Political – A Workshop on Consent and Rape Culture”.

Tea H. shares some impressions from the Wild Hags Fest, focusing on the discussion “Who is Afraid of Women Artists?” on the recent right-wing attacks on award-winning artists Simona Semenič and Maja Smrekar.

Antonija T. is going to review Sara R. Farris’ study In the Name of Women´s Rights: The Rise of Femonationalism (Duke University Press, 2017).

The march edition of Sector F is prepared by Tea Hvala, Antonija Todić and Teja Oblak.

Tune in!

SECTOR F – Saturday, March 17th 2018 at 12.00 – Radio Študent

Sektor Ž: Prihodnost (brez) pravic

V junijski ediciji oddaje Sektor Ž, zadnji pred poletnim premorom, so se sodelavke v pogovoru s Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije posvetile uveljavljanju ženskih pravic na ravni Evropske unije ter vlogi Evropskega parlamenta pri širjenju enakosti med spoloma. Sledila je radijska dramatizacija kratkega odlomka iz distopičnega romana Deklina zgodba Margaret Atwood v prevodu Miriam Drev (Mladinska knjiga, 1990). O romanu se dvaintrideset let po nastanku upravičeno govori zaradi njegove ekranizacije (Handmaid's Tale, HBO, 2017) in Heinejeve nagrade za mir, ki jo je Atwood pred kratkim prejela "za politično intuicijo pri prepoznavanju nevarnih trendov".

Junijsko edicijo so pripravile Anamarija Šiša, Klara Otorepec in Ana Reberc.

Na sporedu Radia Študent je bila v soboto, 17. junija, ob 12h, zdaj jo najdete v arhivu. Tune in!

Sektor Ž: Porodna kultura v Sloveniji in feministična etiki skrbi

MUKE IN RADOSTI

Porodna kultura v Sloveniji

Nosečnica pogosto naleti na vprašanje, ali se boji poroda. Le redko jo vprašajo, ali se ga veseli. Kaj nam to pove o porodni kulturi v Sloveniji? Ali je dejstvo, da številne ženske med nosečnostjo ali po porodu doživljajo otožnost in različne oblike depresije kakorkoli povezano s kulturo, v kateri je materinstvo že od nosečnosti dalje medikalizirano, razlike med realnostjo in miti o materinstvu pa so zelo velike?

O teh in drugih vprašanjih, povezanih z obravnavo in občutki žensk, ki postajajo matere, se bomo (tudi) z vidika feministične etike skrbi pogovarjale z dr. Zalko Drglin, doktorico ženskih študij in feministične teorije, pedagoginjo, magistro sociologije kulture in transakcijsko analitičarko-svetovalko ter avtorico številnih člankov in knjig o babištvu, predporodnem varstvu, porodu in obporodnih stiskah žensk.

V intervju nas bo uvedlo bentenje čez besede in podobe, ki so Tei Hvala v šoli za bodoče starše pokvarile vzdušje in odvzele možnost za pošten pogovor z babico in drugimi nosečnicami.

Oddajo bomo zaključile z nematerinskim nasvetom pesnice, prevajalke, jezikoslovke in feministične aktivistke dr. Ane Makuc.

Majsko oddajo sta pripravili Klara O. in Tea H.

Tune in! V soboto, 20. maja 2017, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

Na naslovnici je nedatiran perujski kipec, najden v grobu. Hrani ga berlinski Volkskundemuseum. Vir: Wellcome Library.

*

PAIN & PLEASURE

Birth culture in Slovenia and feminist ethics of care

Pregnant women are often asked if they are scared of giving birth. They are rarely asked if they are looking forward to it. What does this tell us about birth culture in Slovenia? Is the fact that many women before or after birth feel sad or suffer from depression in any way connected to a culture in which motherhood is medicalised from the start (pregnancy) and in which the difference between the reality of and myths about motherhood is quite large?
These and other questions, related to the treatment and feelings of women who are becoming mothers, are going to be discussed in an interview with dr. Zalka Drglin, feminist theorist, pedagogue, sociologist of culture and transaction analysis counsellor whose research is focused on midwifery, health care for pregnant women, birth and postpartum mental disorders.  

The interview will be preceded by Tea Hvala’s text about the words and images, responsible for ruining the feeling of safety and comfort at her parenting classes where it became impossible to openly talk to other pregnant women and the midwife.

We will wrap up the show with a non-motherly feminist advice, shared by the poet, translator, linguist and feminist activist dr. Ana Makuc.

The May edition of Sektor Ž was prepared by Klara O. and Tea H.

Tune in! Live on Saturday, May 20th, at 12.00 at Radio Študent, later in our archive. 

The cover is taken from Wellcome Library.

* * *

Zapravljena priložnost v šoli za bodoče starše

»Ostanite mirni …« S tem besedami se začne eden od nasvetov, ki jih postojnska porodnišnica polaga na srce »porodnemu partnerju«. S tem pojmom naslavlja bodočega očeta ali drugega spremljevalca, ki se porodnici želi pridružiti v porodni sobi, ne pa tudi njene morebitne partnerke ali druge podpornice ženskega spola.[1] Kakor da spremljevalke ne obstajajo oziroma niso zaželene, čeprav je rojevanje specifično ženska dejavnost, ki – skupaj z nosečnostjo in zgodnjim materinstvom – predstavlja obdobje, v katerem se »ženske na novo povezujejo med seboj, pa naj govorimo o odnosu med babico in porodnico ali o oblikovanju povezav v družini ali ženske solidarnosti v skupinah«.[2]

Ne pravim, da v porodni sobi ni prostora za očete, druge spremljevalce in zdravstveno osebje moškega spola. Nasprotno. Pravim, da bi prostor morali odpreti tudi za partnerke in spremljevalke ženskega spola – začenši z jezikom, ki bi priznaval njihov obstoj.[3] In takoj ko to rečem, zaslišim ugovore slovenistov, ki mi potrpežljivo pojasnjujejo, da pri omenjenem nasvetu ne gre osredotočenost na moške ali celo namerno izključevanje porodnih partnerk, temveč za naravo slovenskega jezika, v katerem je splošni ali generični spol pač moški. Nekaj bo na tem: v zdravstvenem domu, kjer sva s partnerjem obiskovala šolo za bodoče starše, je babica o dojenčku ves čas govorila v moškem spolu. Normalno, porečete, dojenček je slovnično moškega spola, tako kot otrok. Res je, toda vsaj omenila bi lahko tudi dojenčico. Babica je v moškem spolu govorila tudi ob naštevanju telesnih in duševnih sprememb, ki jih doživljajo »otročnice«, kot se čisto zares pravi ženskam v prvih tednih po porodu. Tako smo se znašle v absurdni situaciji, v kateri je ženska ženskam razlagala, da ni nič nenavadnega, če se boš po porodu »kar neki jokal«, »si delal skrbi« ipd.

Prepričana sem, da tega ni počela namerno. Gre za avtomatizem, ki ga večina ljudi ne opazi, če ga opazijo, pa se jim opozarjanje nanj zdi nevredno pozornosti. Kar je samo po sebi vredno pozornosti. Še toliko bolj problematično je bilo v šoli za bodoče starše, kjer so se moško osrediščenemu jeziku pridružile heteronormativne podobe. Babici sta predavanja o nosečnosti, skrbi za zobe nosečnic in dojenčkov, porodu, poporodnem obdobju in negi dojenčka pospremili s Powerpoint predstavitvami. Te so poleg povzetkov in ilustracij povedanega vključevale fotografije novorojenčkov v objemu nasmejanih mamic v objemu srečnih očkov. Možnost, da bi mamo objemal kdo ženskega spola, je bila torej izključena tako v besedi kot v sliki. Vsega vendar ni kriva slovnica.

Toda ne gre le za heteronormativno diskriminacijo lezbijk in izključevanje drugih porodnih spremljevalk – diskriminacijo, ki v javnih institucijah, podrejenih ustavi in zakonom, nima kaj iskati. Pred zakonom naj bi bili vendar vsi enaki.[4] So še drugi razlogi, zaradi katerih v šoli za starše nisem mogla ostati mirna. Mednje spadajo idealizirane in razredno specifične podobe nosečnic in njihovih partnerjev na promocijskem gradivu: gledamo zdrave, lepe, mlade, negovane in nasmejane pripadnike višjega srednjega razreda. A če je razumljivo, da proizvajalci ne ravno poceni otroške opreme in pripomočkov ciljajo na starše z večjo kupno močjo, je težje razumeti, zakaj se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri promociji delitve starševskega dopusta med obema staršema odločilo za enako oglasno strategijo. Na razglednici, izdelani v ta namen, vidimo moškega v poslovni obleki, ki v eni roki drži dojenčka, v drugi pa stekleničko mleka. Za pasom ima dudo in igračko, za vratom kravato, geslo na razglednici pa se glasi »Midva na starševskem dopustu«.[5] Celo kot prekarna delavka v kulturi, ki imam srečo, da imam pravico do plačane porodniške in dodatno srečo, da s partnerjevo pomočjo živim nad pragom revščine, v tej podobi težko vidim kaj drugega kot ciničen opomin, da si delitev starševskega dopusta lahko privoščijo zgolj redni zaposleni in dobro plačani starši.[6] Da torej gre za privilegij, ne za socialno pravico, in da pred zakonom tudi v tem oziru nismo vsi enaki.[7]

»… in se ne poskušajte postaviti v središče dogajanja.« S temi besedami se konča uvodoma omenjeni nasvet postojnske porodnišnice. Čeprav zadeva dogajanje v porodni sobi, se je v šoli za bodoče starše izkazalo, da bi ga bilo partnerjem nosečnic nadvse koristno omeniti že tam, še posebej na predavanju o porodu. Na ostala predavanja so redno prihajali trije ali štirje, na predavanju o porodu pa jih je bilo skoraj toliko kot nosečnic, okrog petnajst. Ker gre za edino obvezno predavanje za partnerje, ki porodnico želijo spremljati ob porodu, je bila visoka udeležba nedvomno pohvalna, toda način, na katerega so se nekateri med njimi obnašali, je bil povsem neprimeren. Nekaj spremljevalcev je namreč ves čas stresalo cinične šale. Na primer, po ogledu videoposnetka poroda, na katerem smo od porodnice v ležečem položaju videli samo mednožje, je najglasnejši cinik o njej izjavil: »No, ta si je pa zaslužila večerjo.« S smehom ga je nagradilo kar nekaj moških – in tudi nekaj žensk. Babica, ki je podobnim opazkam vseskozi ugovarjala mirno, a odrezavo, je tokrat molčala. Molčale smo tudi nosečnice in spremljevalci, ki se ob tej nespoštljivosti, podcenjevanju in pokroviteljstvu nismo zabavali.

Že slišim ugovore, da je šlo samo za šalo. Saj. V resnici se ni zgodilo nič takega, kar se ne bi dogajalo tudi sicer, le da je bil razdiralni učinek v tem primeru večji. Deloma ga krivim za to, da smo med predavanjem o porodu, ki je nas, nosečnice, še kako zadevalo, babici dodatna vprašanja zastavljale le redke. Grobe šale so uničile možnost, da bi se med nami ustvaril občutek varnosti in zaupanja. Če bi prevladal, bi se morda ob babičinem naglem nizanju informacij še kakšna nosečnica drznila spregovoriti in jo prositi za pojasnilo, ali so res vsi posegi v telo, ki jih omenja, nujni, in kaj sploh pomeni vse to medicinsko izrazje.

Dr. Zalka Drglin ugotavlja, da je medikalizacija »postala ena ključnih značilnosti, ki jo doživlja večina žensk, ko postajajo matere«.[8] To seveda ne pomeni, da moramo nemo pristajati nanjo, to, da je večina nosečnic v šoli za starše molčala, pa ne pomeni, da nekritično pristajajo na medikalizacijo lastne izkušnje. Toda prav gotovo govori o tem, da je namen šole za starše uničen, kadar se v središče dogajanja postavi peščica brezobzirnih moških, od tam pa jih ne prežene nihče.

Po predavanju sem fantazirala prav o tem. O tem, kako bom naslednjič, v trenutku ko se bo eden od njih spet oglasil, vstala, se s svojimi velikim trebuhom prerinila do njega, ga prijela za ovratnik in mu zasikala: »Utihni! Ne gre zate, ampak zame, za tvojo partnerko in vse druge ženske v tej sobi.« Moj partner me je miril, da se zaradi prepotentnih in prestrašenih bodočih očkov ni vredno razburjati. Dodal je, da je za molk bodočih mamic odgovorno tudi dejstvo, da niso vajene skupinskih razprav in javnega izpostavljanja. Gotovo, toda mirna nisem in še nekaj časa ne bom. Vem namreč, da bi v šoli za starše poleg zanesljivih informacij o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju in negi dojenčice, lahko izvedela tudi kaj o stiskah, ki se v tem času lahko pojavijo, načinih, kako jih lahko prepoznam in vrstah pomoči, ki so mi na voljo.

Še več, tovrstna državna izobraževanja bi lahko – ali bi kar morala – vključevati vse tisto, kar si prestavljam pod feministično etiko skrbi. Dr. Zalka Drglin, soustvarjalka Združenja Naravni začetki in raziskovalka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je v svojih člankih natančnejša. Pravi, da bi morale državne ali samoorganizirane materinske šole vključevati možnost, da se ženske »med seboj in z voditeljico pogovarjajo o svojih občutkih, povezanih z nosečnostjo, porodom in vzgojo ter izmenjujejo izkušnje. Pomembno je vzdušje, ki dopušča nosečnicam, da izrazijo svoja občutja in stališča do nosečnosti in materinstva – tudi tista, ki običajno niso najbolj sprejemljiva. Morda bi se preporodne priprave namesto poudarjanja učenja dihalnih tehnik morale usmeriti k večanju moči žensk, obveščanju o njihovih pravicah in resničnih izbirah,[9] predvsem pa bi morale nuditi prostor za poštene odgovore na vprašanja o bolečinah pri porodu, porodniških postopkih. Pri tem pa poroda ne bi smeli idealizirati, omalovaževati ali 'naturalizirati'.«[10]


Dobra novica je, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje že pripravil predlog za vsebinsko posodobitev šol za bodoče starše. Predlog se imenuje Priprava na porod in starševstvo, njegov namen pa je – če ga bo Ministrstvo za zdravje sprejelo – da bi se poenoteno izvajal po celi Sloveniji. Predlog si lahko ogledate na tukaj: http://www.zdaj.net/sl/program-pregledov/bodoci-starsi/priprava-na-porod...

Pri Združenju Naravni začetki so zapisali predlog za odlično obporodno skrb v Sloveniji. Vabijo vse zainteresirane, da s svojim podpisom podprete njihova prizadevanja: http://www.mamazofa.org/akcije/porodna-pobuda

Pod geslom "Še vsaka je rodila!" zbirajo tudi porodne zgodbe: "Skupaj bomo ustvarile zbirko pričevanj o sodobnih doživetjih v zdravstvenem sistemu v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Po dogovoru z vami pa bomo pripravile objavo na spletni strani in v medijih, s stopnjo anonimnosti, ki vam bo ustrezala." Več: http://www.mamazofa.org/akcije/se-vsaka-je-rodila

Tea Hvala

* * *

Opombe
[1] Radijska sodelavka je komentirala: »Tudi po porodu imajo v porodnišnico dostop izključno očetje (ob čemer nihče ne preverja, ali so res očetje) in morebitni drugi zdravi otroci, ne pa morebitni drugi socialni starši ali prijatelji/ce. V enem od intervjujev je težave z obiski otroka in partnerke navajala Jerneja (http://www.mladina.si/52754/za-vse-druzine/) – kljub temu, da je mahala okrog z listom o registraciji istospolne skupnosti. V primeru, da nosečnica / "otročnica" pove za nasilje s strani partnerja, bi bilo zanimivo vedeti, ali bi mu v porodnišnici omejili dostop: ali je bolj pomembna "pravica očeta, da vidi svojega otroka" ali pravica matere do varnosti?«

[2] Zalka Drglin, »Izmera poklica: od vodništva k sopotništvu«, Socialno delo, 51 (2012), 1-3, str. 31.

[3] Radijska sodelavka je komentirala: »Zanimivo, da nihče ni povedal, da ženske lahko rodijo same, brez partnerja, in jih kar nekaj tako tudi rodi, čeprav je to lahko stresno/dolgočasno, ker si lahko dolgo časa v porodni sobi sama, posebno če dolgo rojevaš in babice ni zraven. Lahko pa najameš doulo. (Doula je t. i. porodna spremljevalka obeh partnerjev in je lahko z žensko tudi med porodom, sicer pa se bolj oglašujejo kot spremljevalke celotnega procesa nosečnosti. Zanimivo bi bilo raziskati njihovo umestitev v kapitalistični sistem kot new age naslednice babic in zdravilk). Šušlja se tudi o tem, da kar nekaj moških oglašuje storitev, da te za plačilo spremljajo pri porodu oziroma ti simulirajo partnerja/moža. Je roditi sama postalo sramotno? Tabu? Je izenačeno z ne-varnostjo?« Tržni in etični je omenjena sodelavka izpostavila tudi pri carskem rezu na zahtevo: »Nekatere ženske se bojijo bolečine med vaginalnim porodom, zato zahtevajo carski rez, iz česar sledi pregovarjanje, ponujanje analgezij in končno carski rez, če je ženska dovolj neomajna (pri carskem rezu je sicer večje tveganje zaradi splošne anestezije, reza v trebuh in potencialnih pooperativnih zapletov). V postojnski porodnišnici carski rez ponujajo tudi samoplačniško, prav tako epiduralno analgezijo (nimaš bolečin, pa vseeno lahko rodiš vaginalno).«

[4] Kot navaja štirinajsti člen slovenske ustave. Spolno usmerjenost kot osebno okoliščino ta člen sicer zamolči, kar je zgovorno samo po sebi. Jo pa med »drugimi osebnimi okoliščinami« omeni vsaj uradna razlaga štirinajstega člena. Triinpetdeseti člen ustave pravi, da »država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere«. A spet smo na spolzkih tleh. Trenutno veljavni Družinski zakonik (2017) sicer določa, da je družina povsod tam, kjer je otrok, a glede na to, da Zakon o partnerski zvezi (2016) družine sploh ne omenja, otroke pa omeni samo toliko, da pove, da »partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka« (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 2004), je veliko vprašanje, ali ustava resnično varuje tudi lezbične in gejevske družine. In nenazadnje: če država ženskam v lezbični partnerski zvezi, pa tudi vrsti drugih žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, posredno pa tudi nadomestno materinstvo, ali je odločanje o rojstvih otrok v Sloveniji res svobodno (55. člen ustave)? In ali država vsem državljankam in državljanom res »zagotavlja«, kot se nadaljuje isti člen, »možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok«? Morda ustava in omenjeni zakoni ne dopuščajo tako proste interpretacije, kot si jo dovoljujem tukaj. Tudi prav, nisem pravnica. A najmanj, kar lahko rečemo o nasvetih porodnišnic in šol za bodoče starše, je, da jih tare diskriminatorna slepota za ženske, ki se odločijo, da jim bo med nosečnostjo, rojevanjem in starševstvom ob strani stala ženska, ne moški.

[5] Ta in druge fotografije so vključene tudi v zloženko MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pd...

[6] Sociologinja, ki raziskuje, kako moški v Sloveniji usklajujejo delo in družino (glej npr. projekt »Očetje in delodajalci v akciji – ODA«) je poudarila drugačen pogled: »Vprašanje delitve starševskega dopusta lahko pomeni tudi druge razloge – npr. vem za nekaj primerov iz prakse, kjer so si ženske težje 'privoščile' biti dlje časa odstotne s trga dela (oziroma bi sicer lahko dokončno izpadle) ali pa sta se partnerja odločila za delitev tega dela dopusta zato, ker je oče želel biti bolj vključen, saj se vez z otrokom začne oblikovati že v tej fazi. Sicer bi bilo dobro na tem mestu posebej omeniti še očetovski dopust, ki je namenjen izključno moškim.« Težava je v tem, da očetovski in starševski dopust pri prekarnih očetih, ki delajo pogodbeno, odpadeta.

[7] Da je odločilnega pomena oblika dela, dokazujeta naslednja primera. Prvič: znanka se je pred dvema letoma po več letih dela na avtorsko pogodbo pri istem naročniku / delodajalcu zaposlila za nedoločen čas tri mesece pred začetkom materinskega dopusta. Tako prek avtorske kot prek pogodbe za nedoločen čas je zaslužila okrog 700,00 € mesečno. Center za socialno delo ji je ob izračunu višine nadomestila, do katerega je upravičena med materinskim dopustom, kot dohodek upošteval samo tri plače, ne pa tudi vseh avtorskih, zato je bil njen letni povprečni zaslužek zelo nizek. Posledično je njeno materinsko nadomestilo znašalo okrog 300,00 €. Center je ravnal povsem drugače, ko je oddala prošnjo za otroški dodatek. Tokrat so ji med dohodke poleg treh plač šteli tudi avtorske honorarje in ji na ta način zvišali dohodke do te mere, da je bila upravičena samo do minimalnega dodatka. Drug primer: ženska, zaposlena za nedoločen čas, ima otroka z brezposelnim moškim, prijavljenim na zavod za zaposlovanje. Če otrok zboli, država domneva, da bo za otroka imel čas poskrbeti oče, zato mati ni upravičena do bolniške odsotnosti za nego otroka. Na enak način kot njega država obravnava tudi očete, ki delajo pogodbeno. Tudi njihove redne zaposlene partnerke ne morejo koristiti bolniške. In če sta oba partnerja zaposlena za nedoločen čas in eden od njiju zboli istočasno kot njun otrok, zdravi starš ni upravičen do bolniške, ker država pričakuje, da bo za bolnega otroka poskrbel bolni starš. Če je katerikoli starš državljan druge države, je pred družino še veliko dodatnih ovir.

[8] Zalka Drglin, »»Izmera poklica,« str. 27.

[9] Radijska sodelavka je opozorila na trženje možnosti izbire: "Samoplačniško si lahko izbereš druge načine poroda (npr. v vodi in druge, glej http://www.bolnisnica-po.si/sl/ceniki) kot v klasičnem ležečem položaju, za katerega je znano, da ni namenjen lažjemu porodu, ampak lažjemu pregledu bolnišničnega osebja nad dogajanjem. Primerjaj npr. porod v flmu Virdžina, kjer ženska rodi doma, sama."

[10] Zalka Drglin, »Materinstvo onkraj sanj: stiske žensk po porodu«, Zdravstveno varstvo, 2003, 42, 1, str. 27.

Sekstor Ž na Radiu Študent, 15. april ob 12h

Za aprilsko edicijo Sektorja Ž smo za vas izbrale najzanimivejše dele predavanja in pogovora z ameriško sociologinjo, komunistko in seksualno delavko Mayo Andreo Gonzales. Maya z marksistično-feministične perspektive razmišlja o seksualnem delu v okviru kapitalističnega patriarhata in preko tega poskuša razumeti položaj žensk v sodobnih družbah, pa tudi širše trende na področju dela v neoliberalnem kapitalizmu. Predstavile bomo problematiko seksualnega dela, Mayine izkušnje in razmisleke o tej temi, vprašale pa smo jo tudi za tokratni feministični nasvet.

Aprila sta se za male pare z ljubeznijo prodali Šiša in Antonija.

Sobota, 15. april 2017, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.


*

For the April edition of Sektor Ž (Sector F), we have chosen some of the most interesting parts of the lecture and interview with Maya Andrea Gonzales. Maya theorizes sex work from a marxist-feminist perspective, thus trying to understand the position of women in contemporary societies, as well as the general trends in the field of labor under neoliberal capitalism. We will present the issues around sex work, Maya's experience and thoughts on the topic.

Saturday, April 15th 2017, at 12h - live at Radio Študent, later in our archive.

Oddaja Sektor Ž: 45 dni feminizma. In kaj potem?

45 dni feminizma. In kaj potem?
V marčevskem Sektorju Ž se bomo posvetile bogatemu naboru dogodku, ki so jih različni kolektivi organizirali ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk. V oddaji bomo kritično komentirale vsebino, cilje in učinke teh dogodkov. V našo razpravo, ki bo potekala v živo, bomo vpletle nekaj posnetih vtisov s 5. festivala Deuje babe, ki jih je zbrala Tea H., in poročilo Teje O. s performansa Vstajniških socialnih delavk. Ta je potekal na 18. feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče Zore. Tokratni feministični nasvet bo z vami delila psihologinja dr. Metka Mencin Čeplak.

V soboto, 18. marca, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Marčevsko oddajo pripravlja celotna ekipa Sektorja Ž in njena gostja Petra Meterc. Tune in!

45 days of Feminism. And then what?

In March, Sector F (Sektor Ž) is focusing on the wide array of events, organised by different collectives for this year’s International Women’s Day. We are going to critically review the content, the goals and the effects of these events. Our live discussion is going to be mixed with impressions from the 5th Wild Hags (Deuje babe) Festival, recorded by Tea H., and Teja O.’s report from the Uprising Social Workers’ (Vstajniške socialne delavke) performance at the 18th Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore). The show is going to conclude with a feminist advice, shared with you by psychologist dr. Metka Mencin Čeplak. 

Saturday, March 18th, at 12h live at Radio Študent. Later in our archive.

The march edition of the show is prepared by the whole Sector F team and our guest Petra Meterc. Tune in!

Februarska oddaja Sektor Ž: Saiedet Souria in Majdine poze

Naslovnica 24. številke (2016) revije Saiedet Souria.

Ni vse češko ... je tudi sirsko

Oddajo začenjamo z intervjujem z Yasmine Merei, sirsko novinarko, borko za človekove pravice in sourednico revije Saiedet Souria (“Prva dama Sirije”), ki ga je konec januarja v Berlinu posnela Tea H. Govora bo o namenu in vsebini revije, njeni prefrigani distribucijski mreži v času vojne, njenih političnih kampanjah, pa tudi Yasmininem delovanju v Berlinu, kjer živi danes.

Nato bomo prisluhnile pogovoru z Doro Šustić, mlado režiserko in študentko filmske akademije FAMU v Pragi. Predstavila nam bo svoj najnovejši projekt, crowdfunding kampanjo za film z naslovom Majdine poze, v katerem se prepletajo vprašanja ženskosti, staranja in migrantskega dela.

Tokratno oddajo pripravljamo Antonija T., Šiša in Tea H. V živo jo bosta povezovali Klara O. in Šiša.

V soboto, 18.2., ob 12h na Radiu Študent, kasneje v arhivu. Tune in!

Prispevek Tee Hvala je nastal med bivanjem v umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo.

 
*

We will start the February edition of Sektor F with an interview with Yasmine Merei, Syrian journalist, campaigner for human rights and co-editor of the magazine Saiedet Souria ("The First Lady of Syria"), which was recorded at the end of January in Berlin by Tea H. Yasmine will talk about the purpose and content of the magazine, its ingenious distribution network in times of war, its political campaigns and Yasmine's activities in Berlin where she lives today.
We will continue with another interview, this time with Dora Šustič, a young director and a student at the film academy FAMU in Prague. She is going to present her latest project, the crowdfunding campaign for the film entitled Majda’s poses in which the intertwined issues of femininity, aging and migrant labor are explored.

The February edition was prepared by Antonija T., Šiša and Tea H. It will be moderated by Klara O. and Šiša.

Live on Saturday, Feb. 18th at 12h, on Radio Študent. Later in our archive.

Feministični pregled leta 2016 v oddaji Sektor Ž

V januarski ediciji Sektorja Ž pregledujemo in komentiramo preteklo leto. Tokrat se osredotočamo predvsem na pozitivne dogodke in pobude ter se z njimi opogumljamo za leto 2017. Predloge zbiramo tudi s strani vas, poslušalke_ci, zato nam lahko pustite komentar pod napovedjo, na naši Facebook strani ali nas pokličete v živo to soboto ob 12h na 01 242 88 00!

Premierno predstavljamo tudi rubriko Feministične strategije preživetja. V vsaki oddaji bomo poklicale za nasvet tiste, ki so dejavne_i na feminističnem področju, da z nami delijo svoje izkušnje in delovne verzije receptov za preživetje - in življenje - v sodobnem patriarhalnem svetu.

Januarsko edicijo Sektorja Ž pripravljamo Klara O., Mirna B., Tea H. in Teja O. Naslovni kolaž sta pripravili Tea H. in Teja Reba.

Sobota, 21. januar 2017, ob 12h na Radiu Študent. Kasneje v arhivu. Tune in!

Prispevek Tee Hvala je nastal med bivanjem v berlinski umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo.

*

Feminist review of the year 2016

The January edition of Sektor Ž (Sector F) reviews and comments on the year 2016. We are going to focus on positive feminist events and initiatives that can encourage us in 2017. We want to know who or what inspired you. You can let us know your proposals by commenting on our page, sending a note to our Facebook page or calling us live this Saturday at 12h on phone nr. +386 1 242 88 00.

We are also introducing a new section, called Feminist Survival Strategies. In each show, we are going to contact a feminist and ask her_him to share her_his experience and recipe (in the making) about how to survive - and live - in the world of today’s’ world.

The January edition of Sektor Ž is prepared by Klara O., Mirna B., Tea H. and Teja O. The cover collage was made by Tea H. and Teja Reba. 

Saturday, 21 January 2017, at 12h on Radio Študent. Later in our archive. Tune in!

Tea Hvala’s contribution was prepared during her Berlin artist residency, provided by the Slovene Ministry of Culture.

Decembrska oddaja Sektor Ž na Radiu Študent

Decembrska oddaja Sektor Ž predstavlja:

V čigavem imenu?
Žensko sodišče, feministična pedagogika, »demografska prenova« Hrvaške

Oktobra letos so v Socialnem centru Rog v Ljubljani na pobudo aktivistk Izbrisanih gostovale aktivistke Ženskega sodišča - feministični pristop k pravici (Ženski sud). Predstavile so svoje bogato delovanje in izkušnje ter potek procesov na Ženskem sodišču, ki je prvič zasedalo maja 2015 v Sarajevu. Prispevek o njihovem navdušujočem obisku je pripravila Teja O.

Tea H. je obiskala umetniško akademijo Valand v Gotenburgu na Švedskem, kjer je prav tako oktobra potekala konferenca »Kaj je feministična pedagogika?«. Tam je odgovore na to vprašanje iskala v intervjuju z britansko umetnico in pedagoginjo Felicity Allen ter Denise Langridge Mellion, predavateljico na omenjeni akademiji.

Anamarija Š. bo komentirala najnovejše vdore hrvaških neokonservativnih civilnodružbenih iniciativ in vladnih politik na področje ženskih reproduktivnih pravic, še posebej, kako bo njihovo izpodbijanje ustavnosti “Zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok” (iz leta 1978) vplivalo na življenje žensk na Hrvaškem.

Oddajo pripravljamo Anamarija Š., Teja O., Tea H., Klara O. in Ana R.

Tune in! V soboto, 17. decembra, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

*

Feminist radio show Sector F (Sektor Ž) presents:

In whose name?
Women’s tribunal, feminist pedagogy, “demographic renewal” in Croatia

In October 2016, the activists of The Erased (Izbrisani) invited the activists of Women’s Court - Feminist Approach to Justice (Ženski sud) to Social Center Rog in Ljubljana to present their rich experience and procedures of the court which first took place in Sarajevo in May 2015. Teja O. prepared a report about their inspiring visit.

Also in October, Tea H. visited the conference “What is Feminist Pedagogy?” at the Valand Academy in Gothenburg, Sweden. There, she sought answers to this question in an interview with the British artist and educator Felicity Allen and Denise Langridge Mellion who lectures at Valand.

Anamarija Š. is going to comment on the latest series of neoconservative attacks on women’s reproductive rights in Croatia, coming both from civil initiatives and government policies. She is going to focus on their attempts to dispute against the constitutionality of “Act concerning the medical measures for materialization of the right to freely decide on the birth of children” (from 1978) and their actions' consequences for women in Croatia.

The December edition of Sektor Ž is prepared by Anamarija Š., Teja O., Tea H., Klara O. and Ana R.

Tune in! Saturday, Dec. 17th at 12h live on Radio Študent. Later, in our archive.

Sektor Ž gre v kino

Banda punc, r: Céline Sciamma, 2015

Novembrska edicija oddaje Sektor Ž se je ob mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, ki se je pravkar končal, dotaknila področja feministične filmske kritike in teorije. S pomočjo zadnje številke revije Ekran o feminizmu v filmu, še posebej uvodnika Tine Poglajen, sta se novi sodelavki oddaje, Ana Reberc in Antonija Todić, skupaj s Teo Hvala preizkusili v feministični filmski kritiki ob filmih Banda Punc (r: Céline Sciamma, 2015), Gospodična/Služkinja (r: Park Chan-wook, 2016) in Jaz, Olga Hepnarova (r: Tomáš Weinreb, Petr Kazda, 2016). Sledil je kratek pregled feminističnih filmskih testov. 

Oddaja je bila na sporedu v živo v soboto, 19. novembra 2016, ob 12h na Radiu Študent. Posnetek je na voljo v arhivu.

Sektor Ž: Feministična trasa Budimpešta - Dunaj

V oktobrski oddaji Sektor Ž je Teja Oblak pripravila nekaj intervjujev z aktivistkami iz Budimpešte o lezbičnem in kvirovskem aktivizmu, feminizmu ter o medijsko manj vidnih posledicah orbanizacije Madžarske. V nadaljevanju bosta novi sodelavki oddaje Sektor Ž, Antonija Todić in Anamarija Šiša, pripravili prispevek o 2. mednarodnem kongresu marksizma-feminizma, ki je potekal nedavni vikend na Dunaju.

Oddajo tokrat pripravljajo Klara O., Antonija T., Anamarija Š in Teja O. Vabljene_i k poslušanju! 

V soboto, 15. oktobra 2016, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

Oddaja Transgenderradio Berlin v oddaji Sektor Ž

V septembrski ediciji Sektorja Ž pripravljamo intervju z Marek_om Sancho_m, (so)avtorico_jem oddaje Transgenderradio Berlin (http://www.transgenderradio.info/). V pogovoru s Teo H. je predstavil_a oddajo, razložil_a, kako nemški zakoni regulirajo spremembo spola, in predlagal_a nekaj načinov, na katere lahko (cis) feministke in feministi naslovimo trans ljudi brez reproduciranja transfobije. Po intervjuju bomo predvajale odlomke iz ene od preteklih oddaj berlinskega Transgenderradia (v angleščini).

Nekaj minut bomo namenile tudi napovedani razpravi upravnega odbora ZZZS o uvrstitvi hormonskih kontraceptivov v skupino terapevtskih zdravil, kar bi posledično prineslo uvedbo doplačil za hormonsko kontracepcijo. Novico bo pripravila Zala Bezlaj. Več o tem si lahko že pred oddajo preberete na: http://radiostudent.si/politika/off-poro%C4%8Dilo/nov-napad-na-pravice-%...
Prispevke bo kot vedno povezovala s feminizmom podložena glasba. Vabljene_i k poslušanju!

*

The september edition of Sektor Ž features an interview with Marek Sancho, the co-author of radio show Transgenderradio Berlin (http://www.transgenderradio.info/). With Tea H., they talked about the specificity of the show, discussed the legal regulation of gender change in Germany, and ways in which cis feminists can address trans people and trans issues without reproducing transphobia. After the interview, we will play excerpts from one of the past editions of Transgenderradio Berlin (in English).

Also, we are going dedicate some minutes to the meeting where the board of directors of the (public) Health Insurance Institute of Slovenia (ZZZS) discussed the proposal to list hormonal contraceptives as therapeutic medication, which would make it a payable by the users, rather than let it stay as it was - fully covered by ZZZS. The report, prepared by Zala Bezlaj, is going to be in Slovene.
And as usual ... expect lots of feminist tunes. Tune in!

Sektor Ž: Mens rebellis in corpore rebello

V aprilski oddaji Sektor Ž bomo odstirale feministične analize izbranih področij iz ginekologije in psihiatrije, ki posegajo v naša uporna telesa in duševnosti.

Zala Turšič bo pripravila prispevek o endometriozi, bolezni, ki je pogostejša kot npr. rak dojke, marec pa je bil tudi mesec osveščanja o tej problematiki. Pri endometriozi se tkivo, podobno sluznici maternice, pojavlja izven nje in povzroča kronične bolečine, kar se prepogosto diagnosticira in zdravi šele po več letih od nastopa težav.

Nadaljevale bomo s poročilom Tee Hvala o pobudi stranke Združena levica za pomembno znižanje obdavčitve vložkov, tamponov in menstrualnih skodelic, s čimer bi uporabnice_ki potrošile bistveno manj.

Oddajo bo zaključil intervju z italijansko anarhistko, feministko, antiklerikalko in neodvisno raziskovalko Chiaro Gazzola, ki je v začetku marca v koprskem INDE-ju predstavila svojo knjigo "Fra diagnosi e peccato – la discriminazione secolare nella psichiatria e nella religione" (Med diagnozo in grehom – sekularna diskriminacija v psihiatriji in religiji). O izumljanju in zdravljenju duševnih motenj, s katerimi je psihiatrija ob pomoči verskih institucij oz. prek tesne prepletenosti z njihovo dediščino disciplinirala ženske, svojem pogledu na zdravljenje in institucionalizacijo ter še čem, se je pogovarjala z Markom Karlovčcem.

Oddajo pripravljajo Zala Turšič, Tea Hvala in Marko Karlovčec, v etru bo Teja Oblak.

V soboto, 16. aprila 2016, ob 12h na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Sektor Ž: Rdeče babe v deujih zorah

 

 
V marčevski oddaji bomo delile vtise z Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore in Festivala Deuje Babe, ki sta v prvi polovici marca potekala na relaciji Ljubljana - Cerkno. Bilo je feministično, kvirovsko, prevratniško, norčavo, solidarno in zabavno! Prisluhnile_i boste lahko kolažu intervjujev in predavanj ter pevskih, performerskih, pripovedovalskih, filmskih in glasbenih presežkov z obeh festivalov.

Marčevsko oddajo Sektor Ž pripravljamo Tea Hvala, Klara Otorepec in Teja Oblak. Slišimo se na znani feministični frekvenci!

Sobota, 19. marec 2016, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Na sliki: razstava Nevene Aleksovski "Zora je prvič roza" v izložbi Pešaki, 17. Rdeče zore (izsek iz fotografije Rebeke Bernetič; vir)

*

The March edition of Sektor Ž features our impressions from the International Feminist and Queer Festival Rdeče zore (Red Dawns) in Ljubljana and Festival Deuje Babe (Wild Hags) in Cerkno, both of which took place in early March. It was feminist, queer, subversive and ludicrous, there was solidarity and fun! Tune in to our collage of interviews and snippets from the best lectures, performances, singing and storytelling events, film screenings and concerts at the festivals.

The March edition of Sektor Ž is made by Tea Hvala, Klara Otorepec and Teja Oblak. Tune in to the familiar feminist frequency!

Saturday, March 19th 2016, at 12h - live at Radio Študent. Later, in our archive.
 

Pic: exhibition of Nevena Aleksovski "The Dawn is pink for the first time", Night Window Display Gallery Pešak, 17th Red Dawns (photo-cut from photography by Rebeka Bernetič; source)

Sektor Ž: Trn v peti starodobnega biološkega determinizma

Ljubljanski grafit iz leta 1991. Foto: Barbara Berce

Februarsko edicijo Sektorja Ž bosta zaznamovala dva intervjuja, ki se bosta tako ali drugače dotikala spolnosti. V etru bomo gostile (nekdanjo) sodelavko oddaje, Mirno Berberović, ki nam bo predstavila teme iz svoje magistrske naloge z naslovom Spol in seksualnost pri slovenskih najstnikih: spreminjanje pojmovanja spola skozi diskurz znanosti o seksualnosti.

Sledil bo pogovor z Mojco Urek in Metko Mencin-Čeplak, ki bosta spregovorili o pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk. Gre za javno pobudo, ki so jo številne podpisnice in podpisniki naslovili na vladne institucije, da učinkovito zaščitijo nemoteno uresničevanje ustavne in zakonske pravice žensk do odločanja o rojstvu otrok, kot tudi njihovo osebno dostojanstvo in zasebnost, ki so s shodi proti splavu pred UKC Ljubljana – Ginekološko kliniko, kršeni.

Za konec pa še nekaj novičk in napovedi dogodkov.

Februarsko edicijo Sektorja Ž pripravljata Klara Otorepec in Mirna Berberović.

V soboto, 20. februarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Oddaja Sektor Ž: Herland

V januarski oddaji Sektor Ž bomo zarisale koordinate vesolja feministične znanstvene fantastike. Nekaj ustvarjalk ali poznavalk znanstvene fantastike smo povprašale o njihovih najljubših znanstveno-fantastičnih besedilih in filmih, ki prečijo meje spola, seksualnosti in teksta. Prisluhnile_i boste lahko, kakšno mesto zavzemajo v bogati zgodovini tega žanra, in interpretaciji odlomkov iz kratke zgodbe Storm Constantine "Brezmadežna" v prevodu Ane Makuc.

Sodelujejo: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc in Robertina Šebjanič.
Oddajo pripravljamo Tea H., Klara O. in Teja O.

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 16. januarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

*

In the January edition of Sector F we will draw the coordinates of the universe of feminist science fiction. We asked artists and experts on science fiction about their favorite science-fiction texts and movies, which cut across the boundaries of gender, sexuality and text. You will be able to hear about the position of feminist science fiction within the rich history of Sci-Fi and the radio interpretation of an excerpt from Storm Constantine's short story "Immaculate", translated as "Brezmadežna" by Ana Makuc.

Interviewees: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc and Robertina Šebjanič.
The January edition is prepared by Tea H., Klara O. and Teja O.

Tune in! Saturday, January 16th at 12h, live at Radio Študent. Later, check our archive.

Oddaja Sektor Ž: Čez ograjo

Vir: Georgette Sand

 
V zadnjem Sektorju Ž letos gledamo čez ograjo - v upanje, ponos in dostojanstvo feminističnih bojev na Kosovem, v Franciji in v Indiji.

Teja O. je pripravila intervju z Ano Čigon, vizualno umetnico, performerko, videastko in sodelavko feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore. V KC Tobačna 001 smo si v preteklem tednu lahko ogledale njena prva dokumentarna filma "Spominjanje drugih" (Remembering the Others) in "Herojke" (Heroinat). V njih je raziskala javne spomenike na Kosovem in prisotnost žensk v tamkajšnjem kolektivnem spominu. Zala T. je pripravila dva prispevka: intervju z Natalio Kozdra iz organizacije Georgette Sand, ki je v Franciji sprožila uspešno kampanjo za znižanje davka na tampone, vložke in menstrualne skodelice, in prispevek o boju proti nasilju nad ženskami v Indiji, kot ga bije in vidi dr. Shruti Kapoor, ustanoviteljica organizacije Sayfty.

Vabljene_i k poslušanju!
V soboto,  19. decembra 2015, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

*

In the last Sector F this year, we look past the fence - at the hope, pride and dignity of feminist struggles in Kosovo, France and India.

Teja O. interviewed Ana Čigon, visual artist, performer, video artist and coorganiser of feminist and queer festival Red Dawns. In the past week, KC Tobačna 001 hosted her first two documentary films, "Remembering the Others" and "Heroinat", both of which explore public monuments in Kosovo and the visibility of women in Kosovo's collective memory. Zala T. prepared an interview with Natalia Kozdra of Georgette Sand, an organisation which started the succesfully campaign for lowering the tax on tampons, menstrual pads and menstrual cups in France. Zala T. also prepared an interview with dr. Shruti Kapoor, the founding member of Sayfty, an organisation fighting against violence against women in India.

Tune in!
Saturday, December 19th 2015, at 12h live at Radio Študent. Later, in the archive.