Grafit na Roški cesti v Ljubljani (foto: Enči Brenči)
»Ne tlači me v (o)queer!«, odličen grafit aktivistične skupine Vstaja Lezbosov, je zajel celo mavrico lokalnih interpretacij tega izmuzljivega pojma, ki se povečini izključujejo. Kaj pomeni queer, če pink partizanke očitno nočejo, da jih kdorkoli tlači v njegov okvir? Mar ni bil queerovski aktivizem mišljen kot upor proti togemu in ozkemu razumevanju identitet? Kako in kdaj se je izrazito opozicijski koncept spremenil v lastno nasprotje? Zastavljajo se še druga vprašanja, recimo, v katerih kontekstih se pri nas pojavlja ta izmuzljiva tujka? Ali zastopa novo samoopredelitev, novo nevidnost (za LGBTI skupnost), življenjski slog, modno muho, novo politiko, posebno teoretsko metodo ali celo novo paradigmo? Menda ne vsega naštetega?
Skratka, odkar je tudi v Ljubljani v določenih krogih popularno trditi, da si queer, je iskanje politično spodbudnih odgovorov na omenjena vprašanja še posebej pomembno za lezbično in gejevsko skupnost, saj queerovska novotarija (zaenkrat) zadeva predvsem njo. Zakaj? Ker je ta skupnost, kot je leta 1997 na podlagi intervjujev z lezbijkami zaključila Suzana Tratnik, naš »alternativni dom«, iz njega pa so tudi v Ljubljani izključeni »tisti, ki niso 'v celoti drugi', a tudi 'ne povsem/zadostno naši'«; torej obrobneži, odpadniki, izobčenci ali, kot bi rekli Američani, queeri.
Vabljene, vabljeni!
V sredo, 25. maja 2011 ob 20.00 v Klubu Tiffany (ŠKUC - Kulturni center Q).
»Ne tlači me v (o)queer!«, odličen grafit aktivistične skupine Vstaja Lezbosov, je zajel celo mavrico lokalnih interpretacij tega izmuzljivega pojma, ki se povečini izključujejo. Kaj pomeni queer, če pink partizanke očitno nočejo, da jih kdorkoli tlači v njegov okvir? Mar ni bil queerovski aktivizem mišljen kot upor proti togemu in ozkemu razumevanju identitet? Kako in kdaj se je izrazito opozicijski koncept spremenil v lastno nasprotje? Zastavljajo se še druga vprašanja, recimo, v katerih kontekstih se pri nas pojavlja ta izmuzljiva tujka? Ali zastopa novo samoopredelitev, novo nevidnost (za LGBTI skupnost), življenjski slog, modno muho, novo politiko, posebno teoretsko metodo ali celo novo paradigmo? Menda ne vsega naštetega?
Skratka, odkar je tudi v Ljubljani v določenih krogih popularno trditi, da si queer, je iskanje politično spodbudnih odgovorov na omenjena vprašanja še posebej pomembno za lezbično in gejevsko skupnost, saj queerovska novotarija (zaenkrat) zadeva predvsem njo. Zakaj? Ker je ta skupnost, kot je leta 1997 na podlagi intervjujev z lezbijkami zaključila Suzana Tratnik, naš »alternativni dom«, iz njega pa so tudi v Ljubljani izključeni »tisti, ki niso 'v celoti drugi', a tudi 'ne povsem/zadostno naši'«; torej obrobneži, odpadniki, izobčenci ali, kot bi rekli Američani, queeri.
Na ta in podobna vprašanja bomo skušali odgovoriti s pomočjo Tee Hvala, sociologinje, ki je kontekste, v katerih se pojem queer pojavlja v Sloveniji, raziskala v eseju Težave s spolom, ki je bil objavljen v februarski številki revije Tribuna.
Vabljene, vabljeni!
V sredo, 25. maja 2011 ob 20.00 v Klubu Tiffany (ŠKUC - Kulturni center Q).
Ni komentarjev:
Objavite komentar