Sektor Ž: Prihodnost (brez) pravic

V junijski ediciji oddaje Sektor Ž, zadnji pred poletnim premorom, so se sodelavke v pogovoru s Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije posvetile uveljavljanju ženskih pravic na ravni Evropske unije ter vlogi Evropskega parlamenta pri širjenju enakosti med spoloma. Sledila je radijska dramatizacija kratkega odlomka iz distopičnega romana Deklina zgodba Margaret Atwood v prevodu Miriam Drev (Mladinska knjiga, 1990). O romanu se dvaintrideset let po nastanku upravičeno govori zaradi njegove ekranizacije (Handmaid's Tale, HBO, 2017) in Heinejeve nagrade za mir, ki jo je Atwood pred kratkim prejela "za politično intuicijo pri prepoznavanju nevarnih trendov".

Junijsko edicijo so pripravile Anamarija Šiša, Klara Otorepec in Ana Reberc.

Na sporedu Radia Študent je bila v soboto, 17. junija, ob 12h, zdaj jo najdete v arhivu. Tune in!

Sektor Ž: Porodna kultura v Sloveniji in feministična etiki skrbi

MUKE IN RADOSTI

Porodna kultura v Sloveniji

Nosečnica pogosto naleti na vprašanje, ali se boji poroda. Le redko jo vprašajo, ali se ga veseli. Kaj nam to pove o porodni kulturi v Sloveniji? Ali je dejstvo, da številne ženske med nosečnostjo ali po porodu doživljajo otožnost in različne oblike depresije kakorkoli povezano s kulturo, v kateri je materinstvo že od nosečnosti dalje medikalizirano, razlike med realnostjo in miti o materinstvu pa so zelo velike?

O teh in drugih vprašanjih, povezanih z obravnavo in občutki žensk, ki postajajo matere, se bomo (tudi) z vidika feministične etike skrbi pogovarjale z dr. Zalko Drglin, doktorico ženskih študij in feministične teorije, pedagoginjo, magistro sociologije kulture in transakcijsko analitičarko-svetovalko ter avtorico številnih člankov in knjig o babištvu, predporodnem varstvu, porodu in obporodnih stiskah žensk.

V intervju nas bo uvedlo bentenje čez besede in podobe, ki so Tei Hvala v šoli za bodoče starše pokvarile vzdušje in odvzele možnost za pošten pogovor z babico in drugimi nosečnicami.

Oddajo bomo zaključile z nematerinskim nasvetom pesnice, prevajalke, jezikoslovke in feministične aktivistke dr. Ane Makuc.

Majsko oddajo sta pripravili Klara O. in Tea H.

Tune in! V soboto, 20. maja 2017, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

Na naslovnici je nedatiran perujski kipec, najden v grobu. Hrani ga berlinski Volkskundemuseum. Vir: Wellcome Library.

*

PAIN & PLEASURE

Birth culture in Slovenia and feminist ethics of care

Pregnant women are often asked if they are scared of giving birth. They are rarely asked if they are looking forward to it. What does this tell us about birth culture in Slovenia? Is the fact that many women before or after birth feel sad or suffer from depression in any way connected to a culture in which motherhood is medicalised from the start (pregnancy) and in which the difference between the reality of and myths about motherhood is quite large?
These and other questions, related to the treatment and feelings of women who are becoming mothers, are going to be discussed in an interview with dr. Zalka Drglin, feminist theorist, pedagogue, sociologist of culture and transaction analysis counsellor whose research is focused on midwifery, health care for pregnant women, birth and postpartum mental disorders.  

The interview will be preceded by Tea Hvala’s text about the words and images, responsible for ruining the feeling of safety and comfort at her parenting classes where it became impossible to openly talk to other pregnant women and the midwife.

We will wrap up the show with a non-motherly feminist advice, shared by the poet, translator, linguist and feminist activist dr. Ana Makuc.

The May edition of Sektor Ž was prepared by Klara O. and Tea H.

Tune in! Live on Saturday, May 20th, at 12.00 at Radio Študent, later in our archive. 

The cover is taken from Wellcome Library.

* * *

Zapravljena priložnost v šoli za bodoče starše

»Ostanite mirni …« S tem besedami se začne eden od nasvetov, ki jih postojnska porodnišnica polaga na srce »porodnemu partnerju«. S tem pojmom naslavlja bodočega očeta ali drugega spremljevalca, ki se porodnici želi pridružiti v porodni sobi, ne pa tudi njene morebitne partnerke ali druge podpornice ženskega spola.[1] Kakor da spremljevalke ne obstajajo oziroma niso zaželene, čeprav je rojevanje specifično ženska dejavnost, ki – skupaj z nosečnostjo in zgodnjim materinstvom – predstavlja obdobje, v katerem se »ženske na novo povezujejo med seboj, pa naj govorimo o odnosu med babico in porodnico ali o oblikovanju povezav v družini ali ženske solidarnosti v skupinah«.[2]

Ne pravim, da v porodni sobi ni prostora za očete, druge spremljevalce in zdravstveno osebje moškega spola. Nasprotno. Pravim, da bi prostor morali odpreti tudi za partnerke in spremljevalke ženskega spola – začenši z jezikom, ki bi priznaval njihov obstoj.[3] In takoj ko to rečem, zaslišim ugovore slovenistov, ki mi potrpežljivo pojasnjujejo, da pri omenjenem nasvetu ne gre osredotočenost na moške ali celo namerno izključevanje porodnih partnerk, temveč za naravo slovenskega jezika, v katerem je splošni ali generični spol pač moški. Nekaj bo na tem: v zdravstvenem domu, kjer sva s partnerjem obiskovala šolo za bodoče starše, je babica o dojenčku ves čas govorila v moškem spolu. Normalno, porečete, dojenček je slovnično moškega spola, tako kot otrok. Res je, toda vsaj omenila bi lahko tudi dojenčico. Babica je v moškem spolu govorila tudi ob naštevanju telesnih in duševnih sprememb, ki jih doživljajo »otročnice«, kot se čisto zares pravi ženskam v prvih tednih po porodu. Tako smo se znašle v absurdni situaciji, v kateri je ženska ženskam razlagala, da ni nič nenavadnega, če se boš po porodu »kar neki jokal«, »si delal skrbi« ipd.

Prepričana sem, da tega ni počela namerno. Gre za avtomatizem, ki ga večina ljudi ne opazi, če ga opazijo, pa se jim opozarjanje nanj zdi nevredno pozornosti. Kar je samo po sebi vredno pozornosti. Še toliko bolj problematično je bilo v šoli za bodoče starše, kjer so se moško osrediščenemu jeziku pridružile heteronormativne podobe. Babici sta predavanja o nosečnosti, skrbi za zobe nosečnic in dojenčkov, porodu, poporodnem obdobju in negi dojenčka pospremili s Powerpoint predstavitvami. Te so poleg povzetkov in ilustracij povedanega vključevale fotografije novorojenčkov v objemu nasmejanih mamic v objemu srečnih očkov. Možnost, da bi mamo objemal kdo ženskega spola, je bila torej izključena tako v besedi kot v sliki. Vsega vendar ni kriva slovnica.

Toda ne gre le za heteronormativno diskriminacijo lezbijk in izključevanje drugih porodnih spremljevalk – diskriminacijo, ki v javnih institucijah, podrejenih ustavi in zakonom, nima kaj iskati. Pred zakonom naj bi bili vendar vsi enaki.[4] So še drugi razlogi, zaradi katerih v šoli za starše nisem mogla ostati mirna. Mednje spadajo idealizirane in razredno specifične podobe nosečnic in njihovih partnerjev na promocijskem gradivu: gledamo zdrave, lepe, mlade, negovane in nasmejane pripadnike višjega srednjega razreda. A če je razumljivo, da proizvajalci ne ravno poceni otroške opreme in pripomočkov ciljajo na starše z večjo kupno močjo, je težje razumeti, zakaj se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri promociji delitve starševskega dopusta med obema staršema odločilo za enako oglasno strategijo. Na razglednici, izdelani v ta namen, vidimo moškega v poslovni obleki, ki v eni roki drži dojenčka, v drugi pa stekleničko mleka. Za pasom ima dudo in igračko, za vratom kravato, geslo na razglednici pa se glasi »Midva na starševskem dopustu«.[5] Celo kot prekarna delavka v kulturi, ki imam srečo, da imam pravico do plačane porodniške in dodatno srečo, da s partnerjevo pomočjo živim nad pragom revščine, v tej podobi težko vidim kaj drugega kot ciničen opomin, da si delitev starševskega dopusta lahko privoščijo zgolj redni zaposleni in dobro plačani starši.[6] Da torej gre za privilegij, ne za socialno pravico, in da pred zakonom tudi v tem oziru nismo vsi enaki.[7]

»… in se ne poskušajte postaviti v središče dogajanja.« S temi besedami se konča uvodoma omenjeni nasvet postojnske porodnišnice. Čeprav zadeva dogajanje v porodni sobi, se je v šoli za bodoče starše izkazalo, da bi ga bilo partnerjem nosečnic nadvse koristno omeniti že tam, še posebej na predavanju o porodu. Na ostala predavanja so redno prihajali trije ali štirje, na predavanju o porodu pa jih je bilo skoraj toliko kot nosečnic, okrog petnajst. Ker gre za edino obvezno predavanje za partnerje, ki porodnico želijo spremljati ob porodu, je bila visoka udeležba nedvomno pohvalna, toda način, na katerega so se nekateri med njimi obnašali, je bil povsem neprimeren. Nekaj spremljevalcev je namreč ves čas stresalo cinične šale. Na primer, po ogledu videoposnetka poroda, na katerem smo od porodnice v ležečem položaju videli samo mednožje, je najglasnejši cinik o njej izjavil: »No, ta si je pa zaslužila večerjo.« S smehom ga je nagradilo kar nekaj moških – in tudi nekaj žensk. Babica, ki je podobnim opazkam vseskozi ugovarjala mirno, a odrezavo, je tokrat molčala. Molčale smo tudi nosečnice in spremljevalci, ki se ob tej nespoštljivosti, podcenjevanju in pokroviteljstvu nismo zabavali.

Že slišim ugovore, da je šlo samo za šalo. Saj. V resnici se ni zgodilo nič takega, kar se ne bi dogajalo tudi sicer, le da je bil razdiralni učinek v tem primeru večji. Deloma ga krivim za to, da smo med predavanjem o porodu, ki je nas, nosečnice, še kako zadevalo, babici dodatna vprašanja zastavljale le redke. Grobe šale so uničile možnost, da bi se med nami ustvaril občutek varnosti in zaupanja. Če bi prevladal, bi se morda ob babičinem naglem nizanju informacij še kakšna nosečnica drznila spregovoriti in jo prositi za pojasnilo, ali so res vsi posegi v telo, ki jih omenja, nujni, in kaj sploh pomeni vse to medicinsko izrazje.

Dr. Zalka Drglin ugotavlja, da je medikalizacija »postala ena ključnih značilnosti, ki jo doživlja večina žensk, ko postajajo matere«.[8] To seveda ne pomeni, da moramo nemo pristajati nanjo, to, da je večina nosečnic v šoli za starše molčala, pa ne pomeni, da nekritično pristajajo na medikalizacijo lastne izkušnje. Toda prav gotovo govori o tem, da je namen šole za starše uničen, kadar se v središče dogajanja postavi peščica brezobzirnih moških, od tam pa jih ne prežene nihče.

Po predavanju sem fantazirala prav o tem. O tem, kako bom naslednjič, v trenutku ko se bo eden od njih spet oglasil, vstala, se s svojimi velikim trebuhom prerinila do njega, ga prijela za ovratnik in mu zasikala: »Utihni! Ne gre zate, ampak zame, za tvojo partnerko in vse druge ženske v tej sobi.« Moj partner me je miril, da se zaradi prepotentnih in prestrašenih bodočih očkov ni vredno razburjati. Dodal je, da je za molk bodočih mamic odgovorno tudi dejstvo, da niso vajene skupinskih razprav in javnega izpostavljanja. Gotovo, toda mirna nisem in še nekaj časa ne bom. Vem namreč, da bi v šoli za starše poleg zanesljivih informacij o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju in negi dojenčice, lahko izvedela tudi kaj o stiskah, ki se v tem času lahko pojavijo, načinih, kako jih lahko prepoznam in vrstah pomoči, ki so mi na voljo.

Še več, tovrstna državna izobraževanja bi lahko – ali bi kar morala – vključevati vse tisto, kar si prestavljam pod feministično etiko skrbi. Dr. Zalka Drglin, soustvarjalka Združenja Naravni začetki in raziskovalka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je v svojih člankih natančnejša. Pravi, da bi morale državne ali samoorganizirane materinske šole vključevati možnost, da se ženske »med seboj in z voditeljico pogovarjajo o svojih občutkih, povezanih z nosečnostjo, porodom in vzgojo ter izmenjujejo izkušnje. Pomembno je vzdušje, ki dopušča nosečnicam, da izrazijo svoja občutja in stališča do nosečnosti in materinstva – tudi tista, ki običajno niso najbolj sprejemljiva. Morda bi se preporodne priprave namesto poudarjanja učenja dihalnih tehnik morale usmeriti k večanju moči žensk, obveščanju o njihovih pravicah in resničnih izbirah,[9] predvsem pa bi morale nuditi prostor za poštene odgovore na vprašanja o bolečinah pri porodu, porodniških postopkih. Pri tem pa poroda ne bi smeli idealizirati, omalovaževati ali 'naturalizirati'.«[10]


Dobra novica je, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje že pripravil predlog za vsebinsko posodobitev šol za bodoče starše. Predlog se imenuje Priprava na porod in starševstvo, njegov namen pa je – če ga bo Ministrstvo za zdravje sprejelo – da bi se poenoteno izvajal po celi Sloveniji. Predlog si lahko ogledate na tukaj: http://www.zdaj.net/sl/program-pregledov/bodoci-starsi/priprava-na-porod...

Pri Združenju Naravni začetki so zapisali predlog za odlično obporodno skrb v Sloveniji. Vabijo vse zainteresirane, da s svojim podpisom podprete njihova prizadevanja: http://www.mamazofa.org/akcije/porodna-pobuda

Pod geslom "Še vsaka je rodila!" zbirajo tudi porodne zgodbe: "Skupaj bomo ustvarile zbirko pričevanj o sodobnih doživetjih v zdravstvenem sistemu v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Po dogovoru z vami pa bomo pripravile objavo na spletni strani in v medijih, s stopnjo anonimnosti, ki vam bo ustrezala." Več: http://www.mamazofa.org/akcije/se-vsaka-je-rodila

Tea Hvala

* * *

Opombe
[1] Radijska sodelavka je komentirala: »Tudi po porodu imajo v porodnišnico dostop izključno očetje (ob čemer nihče ne preverja, ali so res očetje) in morebitni drugi zdravi otroci, ne pa morebitni drugi socialni starši ali prijatelji/ce. V enem od intervjujev je težave z obiski otroka in partnerke navajala Jerneja (http://www.mladina.si/52754/za-vse-druzine/) – kljub temu, da je mahala okrog z listom o registraciji istospolne skupnosti. V primeru, da nosečnica / "otročnica" pove za nasilje s strani partnerja, bi bilo zanimivo vedeti, ali bi mu v porodnišnici omejili dostop: ali je bolj pomembna "pravica očeta, da vidi svojega otroka" ali pravica matere do varnosti?«

[2] Zalka Drglin, »Izmera poklica: od vodništva k sopotništvu«, Socialno delo, 51 (2012), 1-3, str. 31.

[3] Radijska sodelavka je komentirala: »Zanimivo, da nihče ni povedal, da ženske lahko rodijo same, brez partnerja, in jih kar nekaj tako tudi rodi, čeprav je to lahko stresno/dolgočasno, ker si lahko dolgo časa v porodni sobi sama, posebno če dolgo rojevaš in babice ni zraven. Lahko pa najameš doulo. (Doula je t. i. porodna spremljevalka obeh partnerjev in je lahko z žensko tudi med porodom, sicer pa se bolj oglašujejo kot spremljevalke celotnega procesa nosečnosti. Zanimivo bi bilo raziskati njihovo umestitev v kapitalistični sistem kot new age naslednice babic in zdravilk). Šušlja se tudi o tem, da kar nekaj moških oglašuje storitev, da te za plačilo spremljajo pri porodu oziroma ti simulirajo partnerja/moža. Je roditi sama postalo sramotno? Tabu? Je izenačeno z ne-varnostjo?« Tržni in etični je omenjena sodelavka izpostavila tudi pri carskem rezu na zahtevo: »Nekatere ženske se bojijo bolečine med vaginalnim porodom, zato zahtevajo carski rez, iz česar sledi pregovarjanje, ponujanje analgezij in končno carski rez, če je ženska dovolj neomajna (pri carskem rezu je sicer večje tveganje zaradi splošne anestezije, reza v trebuh in potencialnih pooperativnih zapletov). V postojnski porodnišnici carski rez ponujajo tudi samoplačniško, prav tako epiduralno analgezijo (nimaš bolečin, pa vseeno lahko rodiš vaginalno).«

[4] Kot navaja štirinajsti člen slovenske ustave. Spolno usmerjenost kot osebno okoliščino ta člen sicer zamolči, kar je zgovorno samo po sebi. Jo pa med »drugimi osebnimi okoliščinami« omeni vsaj uradna razlaga štirinajstega člena. Triinpetdeseti člen ustave pravi, da »država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere«. A spet smo na spolzkih tleh. Trenutno veljavni Družinski zakonik (2017) sicer določa, da je družina povsod tam, kjer je otrok, a glede na to, da Zakon o partnerski zvezi (2016) družine sploh ne omenja, otroke pa omeni samo toliko, da pove, da »partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka« (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 2004), je veliko vprašanje, ali ustava resnično varuje tudi lezbične in gejevske družine. In nenazadnje: če država ženskam v lezbični partnerski zvezi, pa tudi vrsti drugih žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, posredno pa tudi nadomestno materinstvo, ali je odločanje o rojstvih otrok v Sloveniji res svobodno (55. člen ustave)? In ali država vsem državljankam in državljanom res »zagotavlja«, kot se nadaljuje isti člen, »možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok«? Morda ustava in omenjeni zakoni ne dopuščajo tako proste interpretacije, kot si jo dovoljujem tukaj. Tudi prav, nisem pravnica. A najmanj, kar lahko rečemo o nasvetih porodnišnic in šol za bodoče starše, je, da jih tare diskriminatorna slepota za ženske, ki se odločijo, da jim bo med nosečnostjo, rojevanjem in starševstvom ob strani stala ženska, ne moški.

[5] Ta in druge fotografije so vključene tudi v zloženko MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pd...

[6] Sociologinja, ki raziskuje, kako moški v Sloveniji usklajujejo delo in družino (glej npr. projekt »Očetje in delodajalci v akciji – ODA«) je poudarila drugačen pogled: »Vprašanje delitve starševskega dopusta lahko pomeni tudi druge razloge – npr. vem za nekaj primerov iz prakse, kjer so si ženske težje 'privoščile' biti dlje časa odstotne s trga dela (oziroma bi sicer lahko dokončno izpadle) ali pa sta se partnerja odločila za delitev tega dela dopusta zato, ker je oče želel biti bolj vključen, saj se vez z otrokom začne oblikovati že v tej fazi. Sicer bi bilo dobro na tem mestu posebej omeniti še očetovski dopust, ki je namenjen izključno moškim.« Težava je v tem, da očetovski in starševski dopust pri prekarnih očetih, ki delajo pogodbeno, odpadeta.

[7] Da je odločilnega pomena oblika dela, dokazujeta naslednja primera. Prvič: znanka se je pred dvema letoma po več letih dela na avtorsko pogodbo pri istem naročniku / delodajalcu zaposlila za nedoločen čas tri mesece pred začetkom materinskega dopusta. Tako prek avtorske kot prek pogodbe za nedoločen čas je zaslužila okrog 700,00 € mesečno. Center za socialno delo ji je ob izračunu višine nadomestila, do katerega je upravičena med materinskim dopustom, kot dohodek upošteval samo tri plače, ne pa tudi vseh avtorskih, zato je bil njen letni povprečni zaslužek zelo nizek. Posledično je njeno materinsko nadomestilo znašalo okrog 300,00 €. Center je ravnal povsem drugače, ko je oddala prošnjo za otroški dodatek. Tokrat so ji med dohodke poleg treh plač šteli tudi avtorske honorarje in ji na ta način zvišali dohodke do te mere, da je bila upravičena samo do minimalnega dodatka. Drug primer: ženska, zaposlena za nedoločen čas, ima otroka z brezposelnim moškim, prijavljenim na zavod za zaposlovanje. Če otrok zboli, država domneva, da bo za otroka imel čas poskrbeti oče, zato mati ni upravičena do bolniške odsotnosti za nego otroka. Na enak način kot njega država obravnava tudi očete, ki delajo pogodbeno. Tudi njihove redne zaposlene partnerke ne morejo koristiti bolniške. In če sta oba partnerja zaposlena za nedoločen čas in eden od njiju zboli istočasno kot njun otrok, zdravi starš ni upravičen do bolniške, ker država pričakuje, da bo za bolnega otroka poskrbel bolni starš. Če je katerikoli starš državljan druge države, je pred družino še veliko dodatnih ovir.

[8] Zalka Drglin, »»Izmera poklica,« str. 27.

[9] Radijska sodelavka je opozorila na trženje možnosti izbire: "Samoplačniško si lahko izbereš druge načine poroda (npr. v vodi in druge, glej http://www.bolnisnica-po.si/sl/ceniki) kot v klasičnem ležečem položaju, za katerega je znano, da ni namenjen lažjemu porodu, ampak lažjemu pregledu bolnišničnega osebja nad dogajanjem. Primerjaj npr. porod v flmu Virdžina, kjer ženska rodi doma, sama."

[10] Zalka Drglin, »Materinstvo onkraj sanj: stiske žensk po porodu«, Zdravstveno varstvo, 2003, 42, 1, str. 27.

Oddaja Sektor Ž: 45 dni feminizma. In kaj potem?

45 dni feminizma. In kaj potem?
V marčevskem Sektorju Ž se bomo posvetile bogatemu naboru dogodku, ki so jih različni kolektivi organizirali ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk. V oddaji bomo kritično komentirale vsebino, cilje in učinke teh dogodkov. V našo razpravo, ki bo potekala v živo, bomo vpletle nekaj posnetih vtisov s 5. festivala Deuje babe, ki jih je zbrala Tea H., in poročilo Teje O. s performansa Vstajniških socialnih delavk. Ta je potekal na 18. feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče Zore. Tokratni feministični nasvet bo z vami delila psihologinja dr. Metka Mencin Čeplak.

V soboto, 18. marca, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Marčevsko oddajo pripravlja celotna ekipa Sektorja Ž in njena gostja Petra Meterc. Tune in!

45 days of Feminism. And then what?

In March, Sector F (Sektor Ž) is focusing on the wide array of events, organised by different collectives for this year’s International Women’s Day. We are going to critically review the content, the goals and the effects of these events. Our live discussion is going to be mixed with impressions from the 5th Wild Hags (Deuje babe) Festival, recorded by Tea H., and Teja O.’s report from the Uprising Social Workers’ (Vstajniške socialne delavke) performance at the 18th Feminist and Queer Festival Red Dawns (Rdeče zore). The show is going to conclude with a feminist advice, shared with you by psychologist dr. Metka Mencin Čeplak. 

Saturday, March 18th, at 12h live at Radio Študent. Later in our archive.

The march edition of the show is prepared by the whole Sector F team and our guest Petra Meterc. Tune in!

Februarska oddaja Sektor Ž: Saiedet Souria in Majdine poze

Naslovnica 24. številke (2016) revije Saiedet Souria.

Ni vse češko ... je tudi sirsko

Oddajo začenjamo z intervjujem z Yasmine Merei, sirsko novinarko, borko za človekove pravice in sourednico revije Saiedet Souria (“Prva dama Sirije”), ki ga je konec januarja v Berlinu posnela Tea H. Govora bo o namenu in vsebini revije, njeni prefrigani distribucijski mreži v času vojne, njenih političnih kampanjah, pa tudi Yasmininem delovanju v Berlinu, kjer živi danes.

Nato bomo prisluhnile pogovoru z Doro Šustić, mlado režiserko in študentko filmske akademije FAMU v Pragi. Predstavila nam bo svoj najnovejši projekt, crowdfunding kampanjo za film z naslovom Majdine poze, v katerem se prepletajo vprašanja ženskosti, staranja in migrantskega dela.

Tokratno oddajo pripravljamo Antonija T., Šiša in Tea H. V živo jo bosta povezovali Klara O. in Šiša.

V soboto, 18.2., ob 12h na Radiu Študent, kasneje v arhivu. Tune in!

Prispevek Tee Hvala je nastal med bivanjem v umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo.

 
*

We will start the February edition of Sektor F with an interview with Yasmine Merei, Syrian journalist, campaigner for human rights and co-editor of the magazine Saiedet Souria ("The First Lady of Syria"), which was recorded at the end of January in Berlin by Tea H. Yasmine will talk about the purpose and content of the magazine, its ingenious distribution network in times of war, its political campaigns and Yasmine's activities in Berlin where she lives today.
We will continue with another interview, this time with Dora Šustič, a young director and a student at the film academy FAMU in Prague. She is going to present her latest project, the crowdfunding campaign for the film entitled Majda’s poses in which the intertwined issues of femininity, aging and migrant labor are explored.

The February edition was prepared by Antonija T., Šiša and Tea H. It will be moderated by Klara O. and Šiša.

Live on Saturday, Feb. 18th at 12h, on Radio Študent. Later in our archive.

Sektor Ž: Feministična trasa Budimpešta - Dunaj

V oktobrski oddaji Sektor Ž je Teja Oblak pripravila nekaj intervjujev z aktivistkami iz Budimpešte o lezbičnem in kvirovskem aktivizmu, feminizmu ter o medijsko manj vidnih posledicah orbanizacije Madžarske. V nadaljevanju bosta novi sodelavki oddaje Sektor Ž, Antonija Todić in Anamarija Šiša, pripravili prispevek o 2. mednarodnem kongresu marksizma-feminizma, ki je potekal nedavni vikend na Dunaju.

Oddajo tokrat pripravljajo Klara O., Antonija T., Anamarija Š in Teja O. Vabljene_i k poslušanju! 

V soboto, 15. oktobra 2016, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

Sektor Ž: Rdeče babe v deujih zorah

 

 
V marčevski oddaji bomo delile vtise z Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore in Festivala Deuje Babe, ki sta v prvi polovici marca potekala na relaciji Ljubljana - Cerkno. Bilo je feministično, kvirovsko, prevratniško, norčavo, solidarno in zabavno! Prisluhnile_i boste lahko kolažu intervjujev in predavanj ter pevskih, performerskih, pripovedovalskih, filmskih in glasbenih presežkov z obeh festivalov.

Marčevsko oddajo Sektor Ž pripravljamo Tea Hvala, Klara Otorepec in Teja Oblak. Slišimo se na znani feministični frekvenci!

Sobota, 19. marec 2016, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Na sliki: razstava Nevene Aleksovski "Zora je prvič roza" v izložbi Pešaki, 17. Rdeče zore (izsek iz fotografije Rebeke Bernetič; vir)

*

The March edition of Sektor Ž features our impressions from the International Feminist and Queer Festival Rdeče zore (Red Dawns) in Ljubljana and Festival Deuje Babe (Wild Hags) in Cerkno, both of which took place in early March. It was feminist, queer, subversive and ludicrous, there was solidarity and fun! Tune in to our collage of interviews and snippets from the best lectures, performances, singing and storytelling events, film screenings and concerts at the festivals.

The March edition of Sektor Ž is made by Tea Hvala, Klara Otorepec and Teja Oblak. Tune in to the familiar feminist frequency!

Saturday, March 19th 2016, at 12h - live at Radio Študent. Later, in our archive.
 

Pic: exhibition of Nevena Aleksovski "The Dawn is pink for the first time", Night Window Display Gallery Pešak, 17th Red Dawns (photo-cut from photography by Rebeka Bernetič; source)

Sektor Ž: Trn v peti starodobnega biološkega determinizma

Ljubljanski grafit iz leta 1991. Foto: Barbara Berce

Februarsko edicijo Sektorja Ž bosta zaznamovala dva intervjuja, ki se bosta tako ali drugače dotikala spolnosti. V etru bomo gostile (nekdanjo) sodelavko oddaje, Mirno Berberović, ki nam bo predstavila teme iz svoje magistrske naloge z naslovom Spol in seksualnost pri slovenskih najstnikih: spreminjanje pojmovanja spola skozi diskurz znanosti o seksualnosti.

Sledil bo pogovor z Mojco Urek in Metko Mencin-Čeplak, ki bosta spregovorili o pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk. Gre za javno pobudo, ki so jo številne podpisnice in podpisniki naslovili na vladne institucije, da učinkovito zaščitijo nemoteno uresničevanje ustavne in zakonske pravice žensk do odločanja o rojstvu otrok, kot tudi njihovo osebno dostojanstvo in zasebnost, ki so s shodi proti splavu pred UKC Ljubljana – Ginekološko kliniko, kršeni.

Za konec pa še nekaj novičk in napovedi dogodkov.

Februarsko edicijo Sektorja Ž pripravljata Klara Otorepec in Mirna Berberović.

V soboto, 20. februarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

Oddaja Sektor Ž: Herland

V januarski oddaji Sektor Ž bomo zarisale koordinate vesolja feministične znanstvene fantastike. Nekaj ustvarjalk ali poznavalk znanstvene fantastike smo povprašale o njihovih najljubših znanstveno-fantastičnih besedilih in filmih, ki prečijo meje spola, seksualnosti in teksta. Prisluhnile_i boste lahko, kakšno mesto zavzemajo v bogati zgodovini tega žanra, in interpretaciji odlomkov iz kratke zgodbe Storm Constantine "Brezmadežna" v prevodu Ane Makuc.

Sodelujejo: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc in Robertina Šebjanič.
Oddajo pripravljamo Tea H., Klara O. in Teja O.

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 16. januarja, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

*

In the January edition of Sector F we will draw the coordinates of the universe of feminist science fiction. We asked artists and experts on science fiction about their favorite science-fiction texts and movies, which cut across the boundaries of gender, sexuality and text. You will be able to hear about the position of feminist science fiction within the rich history of Sci-Fi and the radio interpretation of an excerpt from Storm Constantine's short story "Immaculate", translated as "Brezmadežna" by Ana Makuc.

Interviewees: Vesna Debeljak, Vesna Lemaić, Ana Makuc and Robertina Šebjanič.
The January edition is prepared by Tea H., Klara O. and Teja O.

Tune in! Saturday, January 16th at 12h, live at Radio Študent. Later, check our archive.

Oddaja Sektor Ž: Čez ograjo

Vir: Georgette Sand

 
V zadnjem Sektorju Ž letos gledamo čez ograjo - v upanje, ponos in dostojanstvo feminističnih bojev na Kosovem, v Franciji in v Indiji.

Teja O. je pripravila intervju z Ano Čigon, vizualno umetnico, performerko, videastko in sodelavko feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore. V KC Tobačna 001 smo si v preteklem tednu lahko ogledale njena prva dokumentarna filma "Spominjanje drugih" (Remembering the Others) in "Herojke" (Heroinat). V njih je raziskala javne spomenike na Kosovem in prisotnost žensk v tamkajšnjem kolektivnem spominu. Zala T. je pripravila dva prispevka: intervju z Natalio Kozdra iz organizacije Georgette Sand, ki je v Franciji sprožila uspešno kampanjo za znižanje davka na tampone, vložke in menstrualne skodelice, in prispevek o boju proti nasilju nad ženskami v Indiji, kot ga bije in vidi dr. Shruti Kapoor, ustanoviteljica organizacije Sayfty.

Vabljene_i k poslušanju!
V soboto,  19. decembra 2015, ob 12h v živo na Radiu Študent, kasneje v arhivu.

*

In the last Sector F this year, we look past the fence - at the hope, pride and dignity of feminist struggles in Kosovo, France and India.

Teja O. interviewed Ana Čigon, visual artist, performer, video artist and coorganiser of feminist and queer festival Red Dawns. In the past week, KC Tobačna 001 hosted her first two documentary films, "Remembering the Others" and "Heroinat", both of which explore public monuments in Kosovo and the visibility of women in Kosovo's collective memory. Zala T. prepared an interview with Natalia Kozdra of Georgette Sand, an organisation which started the succesfully campaign for lowering the tax on tampons, menstrual pads and menstrual cups in France. Zala T. also prepared an interview with dr. Shruti Kapoor, the founding member of Sayfty, an organisation fighting against violence against women in India.

Tune in!
Saturday, December 19th 2015, at 12h live at Radio Študent. Later, in the archive.

Oddaja Sektor Ž: F!

V novembrskem Sektorju Ž se nam premierno pridružuje nova sodelavka oddaje, Zala Turšič, ki sicer deluje v Aktualnopolitični redakciji. Pripravila bo prispevek o srečanju z Gudrun Schyman, eno od vodij švedske stranke Feministična iniciativa (Feministiskt iniativ), ki je potekalo 28.10.2015 v prostorih Sindikalne dvorane Elektra Ljubljana. Teja Oblak bo pripravila kratko poročilo z 10. festivala lezbičnih identitet LIFT, ki je od 6.-8.11.2015 potekal v Budimpešti v organizaciji edine madžarske lezbične organizacije Labrisz. Zaključile bomo s kratkim naborom prihajajočih dogodkov. 

Novembrsko oddajo pripravljamo Klara Otorepec, Zala Turšič in Teja Oblak. 

Vabljene_i k poslušanju v soboto, 21. novembra 2015, ob 12h v živo na Radiu Študent. Kasneje v arhivu.

*

In the November edition of Sektor Ž we will be joined by a new co-author of the show, Zala Turšič. She is otherwise a member of the radio section that covers current political events and topics. Zala is going to prepare a report of the meeting with Gudrun Schyman, one of the leaders of the Swedish Feminist Initiative party (Feministiskt iniativ), which was held on 28.10.2015 in the Union Hall of Elektro Ljubljana. Teja O. will report from 10th LIFT, Festival of lesbian identities, that occured at November 6-8th at Budapest and was organised by lesbian organisation Labrisz. We will end the november edition with a short selection of upcoming events. 

November edition of Sektor Ž is prepared by Klara Otorepec, Zala Turšič and Teja Oblak.

Tune in! Saturday, November 21st 2015 at 12h, live at Radio Študent. Later, in our archive.

Oddaja Sektor Ž: Feministična psihoanaliza

 

Majsko oddajo Sektor Ž posvečamo feminističnim kritikam psihoanalize in feministični psihoanalizi. Med njima nam bo pomagala razlikovati dr. Ana Makuc, literarna komparativistka, doktorica ženskih študij in študij spolov, pesnica, prevajalka, učiteljica in sodelavka festivala Rdeče zore. V intervjuju bo govora o zgodovinskih razlogih za odpor mnogih feministk do psihoanalize, o pomembnih psihoanalitičarkah, teoriji intersubjektivnosti Jessice Benjamin in o tem, ali v Ljubljani obstaja feministična psihoanalitična “šola”. Končni postanek: psihoanalitično branje kiperpanka, poezije in psihoanalitičnih teoretičark. Prej in potem: novičke in napovedi dogodkov. Se slišimo!

V soboto, 16. maja, ob 12.00 v živo na Radiu Študent ali kasneje v arhivu oddaje.

Na sliki delo Louise Bourgeois Uničenje očeta (1974), vir.

*

FEMINIST PSYCHOANALYSIS
The May edition of Sektor Ž is dedicated to feminist critiques of psychoanalysis and feminist psychoanalysis. Our guest dr. Ana Makuc is going to help us distinguish between the two. The literary theorist, women’s and gender studies expert, poet, translator, teacher and Red Dawns Fest co-organizer is going to discuss the historic reasons for the resistance of many feminists to psychoanalysis, important women psychoanalysts, Jessica Benjamin’s theory of intersubjectivity and the possible existence of Ljubljana’s very own feminist psychoanalytic “school”. She will also offer a psychoanalytic reading of cyberpunk, poetry and psychoanalytic theorists. Before and after: news and event announcements.

Saturday, May 16th, at 12.00, live on Radio Študent , or later in the archive.

On the picture: Louise Bourgeois' sculpture The destruction of the father (1974), source.

Aprilska oddaja Sektor Ž: Seksualnost(i) žensk

Seksualnost(i) žensk

V aprilski oddaji Sektor Ž bomo raziskovale širok spekter seksualnosti žensk - ne da bi za to rabile spekulum. Najprej bomo predvajale kratko reportažo z okrogle mize “Ženska seksualnost”, ki je ob 30. obletnici feministične skupine Lilit, 2. aprila 2015, potekala v Klubu Gromka. Komentirale jo bomo z vidika pro-seks feminizma Susie Bright in drugih aktivistk za osvoboditev ženske spolnosti. V krajšem intervjuju se bomo o tabujih in tišini, ki obkrožajo žensko seksualnost, pogovarjale z Gabrijelo Simetinger, ginekologinjo, socialno delavko in eno od dveh strokovnjakinj za spolno medicino pri nas. Sledijo recenzije knjig, namenjenih raziskovanje naših spolnih želja, fantazij, potreb, strahov, izkušenj in užitkov. Zaključile bomo z branjem erotičnih pesmi in zgodbic, ki jih pišejo ženske.

Aprilsko oddajo pripravljamo Tea Hvala, Klara Otorepec in Teja Oblak. Vabljene_i k poslušanju!
Sobota, 18. april, ob 12h na Radiu Študent (ali kasneje na tej povezavi).

*

Women's Sexualities The April edition of feminist radio show Sektor Ž will focus on a broad spectrum of female sexualities - without a speculum! First, we will report from the public debate “Female sexuality” that took place on April 2nd 2015 at Club Gromka in Ljubljana as part of the celebrations for the 30th anniversary of Slovene feminist group Lilit. We will comment on this debate from the viewpoint of pro-sex feminisms of Susie Bright and other activists who fight for the liberation of female sexualities. In addition, we are going to interview Gabrijela Simetinger, gynecologist, social worker and one of the two Slovene experts on sexual medicine. We are also going to recommend some books on women's sexualities; books that raise our curiosity and encourage our fearless exploration of our own sexual desires, fantasies, needs, fears, experienc and pleasures. We are going to round off the show with a a pub(l)ic reading of erotic poems and stories by female authors.


The show is prepared by Klara Otorepec, Teja Oblak and Tea Hvala. Tune in!
Saturday, April 18th 2015 at noon at Radio Študent (or later, in the show's archive).

Oddaja Sektor Ž: Reproduktivno delo v akademiji in kulturi

Izsek iz digitalnega kolaža Rad Ljubavi (2014) Andreje Dugandžić in Adele Jušić

Februarsko edicijo Sektorja Ž bo zaznamovala tema nevidnega in reproduktivnega dela, čigar breme še vedno v veliki meri sloni na ženskih ramenih. V času krize finančnega kapitalizma se še povečuje. Osredotočale se bomo na reproduktivno delo v akademskem svetu in kulturi. V premislek nam bodo služili aktualni javni izrazi seksizma v akademski sferi; na to so se z javno izjavo in akcijo pred ljubljansko univerzo kritično odzvale Vstajniške socialne delavke, ki bodo v oddaji komentirale svojo izjavo in odzive akademske srenje. Nadaljevale bomo z diskusijo performansa Teje Reba z naslovom Made with love (Delo iz ljubezni), ki ga je nedavno izvedla v Stari elektrarni in v njem tematizirala vsakodnevno reproduktivno delo kulturne ustvarjalke.

Predstavile bomo program prihajajočega 16. mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore, ki bo potekal od 5. do 8. marca v Ljubljani. Na koncu bomo prisluhnile izseku beograjske oddaje Zvučna etnografija, točneje njihovi reportaži z beograjskega festivala BeFem, kjer so se decembra lani predstavile nove ženske kooperative, zadruge in socialna podjetja v Srbiji. S prispevkom najavljamo marčevsko edicijo Sektorja Ž, ki bo v celoti posvečen prizadevanjem za ekonomsko neodvisnost in sodelovanje žensk.

Sledijo druge napovedi drugih ključnih feminističnih dogodkov (sprotne dogodke bomo od sedaj naprej posredovale preko FB profila Sektorja Ž).

Februarsko oddajo pripravljajo Klara Otorepec, Teja Oblak in Tea Hvala.

Vabljene_i k poslušanju!

Sobota, 21. februar ob 12h, v živo na Radiu Študent. Kasneje na tej povezavi. 

Oddaja Sektor Ž - 10. januar 2015

Gledati, brati, poslušati ... feminizem

Januarska edicija Sektorja Ž bo malce drugačna, saj jo posvečamo “feminizmu v zvoku, besedi in sliki.” Predstavile bomo nabor feministične glasbe, literature in filmov, za katerega si je v letu 2015 (morda ponovno) koristno vzeti čas. Lani smo v oddajah več časa namenile reportažam s feminističnih dogodkov in intervjujem z aktivistkami - zdaj je čas za feministično izobraževanje.

Na področju literature se bomo posvetile feministični kritiki filma in popularne kulture. Na področju glasbe bomo nekaj misli namenile pojavu “pop feminizma”, ki ima nekaj najvidnejših predstavnic ravno v glasbeni industriji, in pojavu “apropriacije ženstvenosti” v svetu eletronske (in indie) glasbe.
Ob koncu sledijo napovedi najzanimivejših feminističnih dogodkov in izjava meseca. Januarsko oddajo pripravljata Klara Otorepec in Tea Hvala.

Vabljene_i k poslušanju!

V soboto,  10. januarja, ob 12.00 v živo na Radiu Študent (ali kasneje na tej povezavi).

*

Feminism in sound, words and image

The January edition of Sektor Ž will be slightly different for we shall dedicate it to “feminism in sound, words and image.” We are going to present a selection of feminist music, literature and films which, we believe, is worthy of your time (perhaps for the second time) in 2015. Last year, our show was mainly focused on reports from feminist event and interviews with activists - now it’s time for feminist education.

In the field of literature, we will focus on feminist critique of film and popular culture. In the field of music, we will talk about the phenomenon of “pop feminism” (some of its most visible representatives are found in the music industry), and about the phenomenon of “feminine appropriation” in the world of electronic (and indie) music.

At the end of January edition you can find out when and where the most interesting feminist events will be taking place in the following weeks and hear this month’s “statement of the month”. The January edition is made by Klara Otorepec and Tea Hvala.

Tune in!

Saturday, January 10th at 12.00 live at Radio Student, Ljubljana (or later, here).

Oddaja Sektor Ž - 13. dec. 2014

V decembrski oddaji Sektor Ž bomo govorile o reapropriaciji nadzora nad našimi telesi v javnem in zasebnem prostoru .

Tea Hvala je pripravila reportažo s srečanja TransMisija, ki je potekalo 26. 11. 2014 v Hostlu Celica. Prvo srečanje trans oseb in njihovih podpornic_kov v Sloveniji je bilo posvečeno prizadevanjem za demedikalizacijo in boljšo pravno zaščito trans oseb. TransMisijo so organizirali DIC Legebitra, Slovensko seksološko društvo in inciativa TransAkcija.

V noči z 22. na 23. 11.2014 pa je sploh prvič v našem prostoru potekal shod Noč je naša!, s katerim so feministke zavzele nočne ljubljanske ulice in opozorile na nujnost boja proti nasilju nad ženskami, lezbijkami in trans osebami v javnem ter zasebnem prostoru. Tradicija nočnih protestov proti nasilju nad ženskami se je pričela že konec 70-ih pod geslom »Take back the night!« ali »Reclaim the night!«. Reportažo s shoda in nekaj razmislekov ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami (25. november) je pripravila Teja Oblak.

Nato boste lahko prisluhnile_i jagodnemu izboru oz. idejam za branje udarnih feminističnih tekstov, ki jih je za mrzle decembrske dni posebej za vas izbrala Klara Otorepec.

Oddajo pripravljamo Klara O., Tea H. in Teja O.

Se poslušamo!

V soboto, 13. decembra 2014 ob 12h v živo na Radiu Študent ali kasneje na tej povezavi.

Na sliki videoposnetek s shoda Noč je naša! Avtorica: Ana Grobler

Sektor Ž: Taktike bojev / Fighting tactics

Still from Raeda Saadeh's video Vacuum

Sektor Ž - Taktike bojev

V oktobrski oddaji Sektor Ž pripravljamo reportažo z 20. Mednarodnega festivala sodobne umetnosti Mesto žensk na temo »Taktike preživetja«, ki od 2.10 do 12.10.2014 poteka v Ljubljani. Intervjujale bomo aktivistko iz Maroka, ki bo spregovorila o taktikah boja za pravice lezbijk, gejev,  biseksualnih, trans in queer oseb, o feminističnem gibanju ter o položaju žensk v maroški družbi. Na koncu bomo pobrskale po novem feminističnem spletnem portalu Spol.si, o zasnovi portala ter taktikah ustvarjanja feminističnega medija pa se bomo pogovarjale z urednico Ano Cergol Paradiž. Sledijo napovedi najzanimivejših feminističnih dogodkov.

Oktobrsko oddajo pripravljamo Teja Oblak, Klara Otorepec in Tea Hvala. Vabljene/i k poslušanju!

V soboto, 11. oktobra, ob 12.00, v živo na Radiu Študent.
Posnetek oddaje
Sektor Ž na Facebooku

*

Sektor Ž – Fighting Tactics

The October edition of radio show Sektor Ž features a report from the 20th international festival City of women, focusing on it's theme »Survival tactics«, an interview with Karima, activist from Morroco, who spoke about the challenges of LGBTQ people, feminists and women in Morroco, and another interview with Ana Cergol Paradiž, the editor of the new online media Spol.si (Gender.si), who explained the media's tactical approach to creating new feminist media spaces. At the end of the show, you can find out where in Ljubljana the most interesting feminist events will be taking place in the following weeks.

The radio show was prepared by Teja Oblak, Klara Otorepec and Tea Hvala. Stay tuned!

Saturday, October 11th, at 12.00 live at Radio Študent.
Online recoding of the show.
Our Facebook page.