Tea Hvala
Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso
Z
izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil
strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v
samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od
feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske
zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj
pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških.
Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične
in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev
po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori,
prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni
prostori) srečamo v anarhističnih in
drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo
tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz
apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim
očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo
»diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne
ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju
neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja.
Kako nanjo
vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje
strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne
države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s
»teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih
sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če
slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo
nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz
Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.
V torek, 22. maja 2018, ob 20.30 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
FB dogodek.
Predavanje soorganizirata THL in Škratova čitalnica - KUD Anarhiv. Za vabilo se zahvaljujem Katji Čičigoj in Jasmini Založnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar