14. jul. 2008

Pošasti na razstavi Smenj smeti

Pošasti so strašno grde in nerodne - zlepljene so pač iz smeti. Ne vedo, od kod prihajajo, niti zakaj so nastale, vedo pa, da v svetu, zgrajenem na ruševinah imperializma, rasizma, seksizma, razrednega razlikovanja in kapitalističnega opustošenja, nepoškodovanih in nedolžnih bitij ni. Pošasti ne morejo preživeti s pomočjo izvorne nedolžnosti, temveč svet označujejo z orodji, ki so njih označila kot drugačne (Kiborški manifest Donne Haraway pa znajo na pamet). Ha! Pošastni pol-stroji, pol-ljudje so tudi strašni optimisti: mislijo, da lahko postanejo, karkoli hočejo. Mislijo, da najdeni predmeti in smeti, iz katerih so nastali, ne vplivajo na njihovo življenje. Mislijo, da gre zgolj za gradivo, ki jih ne omejuje ali usmerja k nobenemu specifičnemu cilju. Kaj naj z njimi? Kam s pošastmi? Jih dam na prtiček in kredenco, v risanko ali v smeti?

Na razstavo! Pošasti, mutanti, kiborgi in beštije se dobijo v ŠKUC-u na projekciji risanke Terra. Obujat pridejo spomine na Jablana in Paprika, njihova prijatelja in prednika. Leta 2005 sta bila med snemanjem risanke umorjena na planoti pod Poreznom. Krivice pošasti nočejo in ne morejo pozabiti, z združenimi močmi pa lažje prenesejo pogled na posnetek, kjer se njihova prijatelja še zadnjič nasmehneta - preden ju prekrije senca Radioaktivnega žutoptiča… Skupinskemu žalovanju sledi zabava: enoroki Smrkec zaigra na klavir, Karbira, Hard ToDrive, Gumica, Vrvica, Mini G. C. in druge pošasti pa plešejo in plešejo in plešejo!















Jablana in Paprik (2005)
(tetrapak, papir, plastična roka in oko, paprika, lepilo)
Posnetek iz risanke Terra (Suzana Fiegl, Jože Kovačič, Dario Hvala, Tea Hvala, 40'', 2005)

Udeležbo na komemoraciji so doslej potrdili naslednji gostje:
























Mini G. C. (2008)
(balon, zobotrebci, deli fotoaparata, britvici, blago, zvezdica z modrca, adapter Mini Gender Changer, lepilo in vrvica)

Mini G. C. v Ljubljano pride sama, iz Amsterdama. Med potjo kot vedno razmišlja o računalnikih. Močno je navezana na ženski odprtokodni računalniški festival Eclectic Tech Carnival – tako zelo, da si je /ETC-jev zaščitni znak odtisnila na čelo. (Mini Gender Changer je adapter, ki spreminja 'spol' računalniških portov. Porte s količi običajno imenujejo 'moški', porte z luknjicami pa 'ženske'. Ko moramo spojiti dve komponenti, ki imata enak port, nam ta adapter olajša delo, saj omogoči spoj.)! Tako kot programerke na Eclectic Tech Carnivalu, tudi Mini G. C. ve, da je sodobna tehnologija vpeta v spolni red in sanja o dnevu, ko spolna razlika ne bo več vplivala na naš dostop do znanja, računalnikov in tehnologije. Viva la Mini!




















 





Hard ToDrive in Smrkec (2008)
(deli trdega diska, plastičen Smrkec in otroški klavir, žica)

Smrkca med vadbo za nastop na ljubljanski komemoraciji preseneti Hard ToDrive in mu izpuli desno roko!! Kako naj zdaj igra?! Roko mora dobiti nazaj! (Ko se dvigne iznad klavirja in steče proti trdosrčnežu, se mimogrede vpraša, kje je Hard ToDrive sploh izgubil prvo roko …komu je tokrat vzneseno salutiral? Pha!)






















Gumica in Vrvica (2008)
(deli računalnika, elastični povoj, brusilni papir, vrvica, elastika, žica, belilo, flomaster)

Gumica in Vrvica sta edina udeleženca, ki živita dovolj blizu, da se bosta na slavje odpravila kar z mestnim avtobusom. Živita na Fužinah, zaradi dolgoletne zveze pa bolj kot ostale pošasti (povečini so mlajše, samske ali razvezane) soobčutita breme preteklih utelešenj. Včasih se sprašujeta, čigav je bil računalnik, ki jima je posodil telo, in kako so z njim ravnali, da ob slabem vremenu tako ječi. Gumica se sprašuje, čigavo in kakšno rano je ščitil modri elastični povoj, in kaj je bilo v vrečki z rjavo elastiko, ki je kasneje postala njena 'trajna' pričeska. Na zabavi ne bosta ostala, ne dolgo, pozorno pa si bosta ogledala risanko, posebej radostni začetek, v katerem o Radioaktivnem žutoptiču še ni sledi...






















Karbira z mladiči (2008)
(deli kolesa in fotoaparata, plastična hobotnica, vezalka, glina, selotejp, žica, lepilo, papir)

Karbira se je na pot odpravila sama, vendar je potovanje od obal Južnega kitajskega morja do Ljubljane zelo dolgo... Skotila je tri nepričakovane mladiče, ki še najraje počivajo na njenem trebuhu. Če je prej plavala kravl in med oddihom kar žabico, mora zdaj plavati hrbtno ali v položaju »mrtvaka«. Ko oprezna in radoživa Karbira počije, jo preplavi zasanjan, odsoten občutek kot spanje in budnost obenem. Pozabi na male in nase, na Ljubljano in žutoptiča, na vso žalost, ki se morda še obeta. Potem jo doseže ščebetanje otrok, hrumenje morja, jokave klice ptic in zdrzne se, kot bi na nebu že zakrožili žutoptičevi mali, ki so, kot je slišala, enako strupeni in požrešni kot on. Na slavju bo morala paziti na svoje. Ne znajo bežati, le otrpnejo v kamnite figure. ... in takšne imajo žutoptiči najraje. A mogoče zabava po komemoraciji sploh ne bo na prostem? Galerije imajo streho, ne? In gotovo bo Smrkec spet poskrbel za noro dobro muziko. Karbira se oddahne in nasmeji, zaplava še en krog, mladiči pa se od radosti zavrtijo okrog lastnih osi.
















Maranča in Bolk (2008)
(deli fotoaparata, tetrapaki, plastična igrača, povečevalno steklo, plastelin, žica, lepilo, papir, flomaster)

Bolk in Maranča sta najbližja sorodnika pokojne Jablane. Bolk se je po izgubi opazno spremenil: opremil se je z zrcalno-refleksnimi lečami, ki odsevajo nebo pod različnimi koti in mu na ta način sporočajo, kje preti nevarnost. Čez prijazen obraz si je nadel režečo masko s široko odprtimi usti. Začel je pleniti pod in nad vodo; nazadnje je ujel plastičnega gozdarja in morsko zvezdo, ki zdaj čakata na svoj konec v njegovem prostranem trebuhu. Maranča se Jablane ne spomni, samo po pripovedovanju ve, da je bila zelo podobna Bolku, čeprav je bila menda lepša in je raje kot gozdarje jedla peteršilj. Maranča je Bolkov vajenec in gojenec. Zadovoljen je, saj je pravkar izvedel, da gresta z mojstrom v Ljubljano na projekcijo risanke Terra. Vračata se k svojim tetrapakastim koreninam! Pred odhodom sta se Jablani v čast slikala v polju peteršilja.
















Radioaktivni žutoptič ml. (2008)
(začimbna embalaža, papir, sprej, selotejp, flomaster, belilo, vrvica)

Tudi Radioaktivni žutoptič mlajši že brzi v smer Ljubljana - Galerija ŠKUC! Joj!

*

Vabljeni na razstavo Smenj smeti

Prodajna razstava želi osvetliti problem potrošnje in smetenja. Ni le sejem smeti, kjer se prodajajo domiselni izdelki iz zavrženih materialov, nagovarja nas tudi k vsakdanu z manj smetmi. Otvoritev bo v soboto, 19. julija 2008 ob 19h v Galeriji Škuc. Razstava bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucem, med 20. in 27. julijem, vsak dan od 17.00 dalje.

Vabljeni!

Kulturno ekološko društvo Smetumet

1 komentar:

kejt pravi ...

luštno