ni šans

želim si,
kot sem si že,
a je nerodno izpadlo,

da bi mi nekaj, stroj ali ud,
(a tudi to se ne sliši prav)
okončina, mogoče roka,
zapisovalo tok misli-besed.

nerodno je izpadlo v čenelu ziro
tik pred koncertom.
dva sta se zdrznila:
kaj, ne, ne, ni šans;

da padem naravnost v orwella?!

ne, ne, ne, ne –

na primer,
brala sem sanje,
neskončno vrstico
na zvitku brez konca –

ok, drugače: brala sem
in tam, v tistem trenutku
že vedela, kaj bo pisalo.
vse je bilo na kupu, prav tam,
besede, meso,
celó okončina iz nesporazuma,
povsem drugačna od tiste,
ki je uplašila dva antiutopista
iz kluba po imenu »ni šans«.

skratka, želim si,
kot sem si že,
da bi nekakšna roka zapisovala
tisto gotovost iz sanj;

da ne bi izpadla.