Vabilo na delavnico je na dnu objave, najprej pa edina za splet prepisana zgodba izpred Menze. Avtoric ne navajam na njihovo željo.
Ljubljana 4000
Ljubljana 4000, poletno popoldne. Poskusi spreminjanja podnebja v tem mestu niso uspeli. Tako kot v 21. stoletju so bili dnevi oblačni, soparni in zadušljivi. Še govoreči kip na medplanetarni transportni postaji se je znojil.
Mašenka Tereškova je prispela s teletransportno kabino št. 5/208. Pot je bila kratka, a vseeno je bila utrujena. Od nenadnega premika iz Moskve v Ljubljano je imela pritisk v ušesih. Pogledala je skozi okno postaje in zagledala sivo bitje, ki je v pozi sključenega misleca negibno klečalo na nizkem podstavku z napisom »Vprašaj me karkoli«.
Mašenka je šla h kipu in rekla: »Lačna sem. Kje v tem mestu imajo najboljše piroške?«
Kip je komaj opazno premaknil svoje kamnite ustnice. Zaslišal se je votel glas: »Ljubljana 4000, tukaj ni pirošk, že zdavnaj so jih umaknili s tržišča. Poskusite hamburger. Konec.«
Mašenka se je namrdnila. »Prekleta globalizacija. Se res ne da nikjer več kupiti nečesa, kar ne bi bilo ameriško?«
»Ljubljana 4000, vse je ameriško, samo Rusija še vztraja pri nacionalni hrani,« je kip odvrnil z istim brezizraznim tonom. »Toda Lord Americco bo uredil tudi ta problem. Konec.«
»Ne bo mu uspelo,« je bojevito rekla Mašenka. »Lord Russo je morda manj mogočen od Americca, toda za svojo državo se bo podal v vojno, če bo treba. Ne bomo se amerikanizirali.«
Kip je to preprosto preslišal. »Ljubljana 4000, bi morda raje obiskali novo plažo? Konec.«
»Plaža sredi Ljubljane?« se je začudila Mašenka.
»O ja, po ukazu Lorda Americca so prejšnji teden postavili novo plažo z umetnim morjem. Cene zelo ugodne. Konec.«
»Se na umetni plaži lahko tudi najém?«
»Počakajte. Procesiram. Konec.«
Mašenka je zamahnila z roko in se razgledala po okolici. Kentucky Fried GMO-Chicken, McDonalds' Galatic … še zanikrni kiosk na njeni levi se je kitil z ameriško zastavico, na kateri je bilo od leta 3528 dalje 250 zvezdic, torej vsa pomembnejša mesta v osončju.
Mašenka se je zasmejala, se potrkala po svojem neprebojnem jopiču in se odpravila h kiosku. Imenoval se je Ajda. Edina jed na meniju je bil pomfri iz orjaškega sladkega krompirja. Krompirčki so v dolžino merili do 40 centimetrov. Ogledni izvod na pultu je spominjal na šop velikanski slamic za koktejle. Paličaste krompirčke je obkrožala solata v mavričnih odtenkih.
»Dan,« je Maša pozdravila prodajalko na rolerjih. »En pomfri, prosim. Brez solate.«
Prodajalka jo je začudeno pogledala. Njene oči so se zavrtele nazaj in Mašenki se je za hip zdelo, da je v njih videla dolarski znak.
»Ne bo šlo, solata je obvezna, izbrati morate vsaj eno.«
»Pa kaj še!«
»Žal, takšni so predpisi.«
Mašenka je tiho zaklela in naročila vijolično solato.
»Odlična izbira,« je zaklicala prodajalka, »vijola vas bo pomladila!«
»Še tega se mi manjka,« je prhnila Mašenka.
Plačala je čisto preveč denarja in na hitro zbasala vase ogabno ameriško hrano. Ni se več spomnila, zakaj je sploh prišla v Ljubljano. Stožilo se ji je po ruski svobodi.
Ulice so bile prazne. Očitno so se res vsi odpravili na novo plažo. Lord Americco je znal pritegniti ljudi. Z vsemi njegovimi pogruntavščinami sploh ni bilo čudno, da je postal tako vpliven. Toda Mašenka je dobro vedela, da se bo njihov vladar temu uprl. In na klic iz vojske je bila pripravljena. Borila se bo za svojo državo, do zmage.
V teletransportni kabini, ki jo je pripeljala nazaj v Moskvo, se je odločila. V peti svetovni vojni bo zmagala Rusija. Izdelki po svetu ne bodo več ameriški. Ruski bodo.
*
Delavnica skupinskega pisanja zgodb
Svetovi drugih
Če misliš, da »ne znaš pisati«, »nimaš inspiracije« ali »zadostnih izkušenj«, te na delavnici čaka presenečenje: nadrealistična igra za skupinsko pisanje zgodb slastno trupelce bo pokopala vse tvoje zadržke. Kramp in lopato bo priskrbela Tea Hvala.
Vsakdo bo začel pisati svojo zgodbo in jo čez čas podal drugemu udeležencu. Ta jo bo prebral in nadaljeval po lastnem okusu. Zgodbe bodo krožile, dokler ne bomo vsi prispevali svoje pisave k vsem zgodbam. Če nas bo (na primer) šest, bo tako sočasno nastalo šest zgodb.
Delavnica se imenuje Svetovi drugih, ker je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno sodelovanje z ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.
Udeležba brezplačna. Predhodne prijave sprejemamo na: mlada.menza@gmail.com [predmet: Svetovi drugih]
.
Vsakdo bo začel pisati svojo zgodbo in jo čez čas podal drugemu udeležencu. Ta jo bo prebral in nadaljeval po lastnem okusu. Zgodbe bodo krožile, dokler ne bomo vsi prispevali svoje pisave k vsem zgodbam. Če nas bo (na primer) šest, bo tako sočasno nastalo šest zgodb.
Delavnica se imenuje Svetovi drugih, ker je za skupinsko pisanje bolj kot tvoja nadarjenost ali izvirnost pomembno sodelovanje z ljudi, ki čutijo, razmišljajo in živijo drugače od tebe.
Udeležba brezplačna. Predhodne prijave sprejemamo na: mlada.menza@gmail.com [predmet: Svetovi drugih]
.
Četrtek, 27. junij, od 16:00 do 19:00, Menza pri koritu, Ljubljana
Tea Hvala piše kratke zgodbe in eseje, bere feministično znanstveno fantastiko in v Ljubljani soorganizira festival Rdeče zore. Delavnice Svetovi drugih organizira od leta 2008.
Organizacija: Kud Mreža in Menza pri koritu.
