Oddajo Sektor Ž, ki je bila na sporedu 30. junija 2012 na Radiu Študent, lahko v celoti poslušate na tej povezavi. Pripravili sva jo Ida H. in Tea H.
Vsebina: intervju z Almo Sedlar, nekdanjo urednico revije
Obrazi, o problemu prepoznavanja mobinga in zaščiti pred zlorabami na
delovnem mestu. Poročilo s festivala Ladyfest, ki je junija potekal v
nemškem Leipzigu; intervju z Janno, eno od organizatork, in intervju z
Lauro Brightwell o boju proti seksizmu, ki je v LGBTI ali queerovski
skupnosti naperjen proti femme ljudem vseh spolov. Sledijo vabila na Festival gledališča zatiranih, predstavo Ne rodi se vsaka kot Ljudmila, lahko pa to postane, protest
in benefit koncert v podporo ruskim feministkam Pussy Riot in vabilo k
podpisu peticije proti napovedani prepovedi splava v Turčiji. Pred, med
in zraven pa (se) seveda na glas rolamo (z) glasbo (proti) takšnim in
drugačnim patriarhom ...
* On this link, you can listen to the feminist radio show Sektor Ž, aired on June 30th 2012 on Radio Študent. The show was prepared by Ida H. and Tea H. Some of the interviews are in English.
The show featured an interview with former editor of
Obrazi magazine, Alma Sedlar, about mobbing and ways to resist it; a
report from Ladyfest Leipzig 2012 featuring an interview with Janna, one
of the organisers, and Laura Brightwell, who ran a workshop on sexism
directed at femmes in the queer community (the interview was kindly
shared by Dresden's coloRadio journalist Antje Meichsner). We also
featured an invitation to sign the petition against government attempts
to ban abortion in Turkey, an invitation to the protest and benefit
party in support of Russian feminist activist punk group Pussy Riot
(July 3rd, Ljubljana) and short interviews with organisers and artists
who have prepared the first Theatre of the Opressed Festival in
Slovenia.
Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk
Feministični in queerovski festival Rdeče zore
V Ljubljani, 29. junija 2012
Zahtevamo izpustitev iz pripora in pošteno sojenje! Izjava v podporo ruski feministični umetniški skupini Pussy Riot
(Scroll down for English version)
V Moskvi in drugod po svetu se od konca februarja letos vrstijo
protesti v podporo aktivistkam iz feministične punk skupine Pussy Riot:
Mariji Aljokhini, Nadedži Tolokonikovi in Jekaterini Samučevič. Da bi
izpostavile težaven položaj žensk v Rusiji in protestirale proti
represivni politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina, so članice
feminističnega kolektiva Pussy Riot uprizorile številne provokativne
umetniške performanse. Za performans, uprizorjen 21. februarja letos –
na pustni torek, tik pred Putinovim tretjim ustoličenjem – v osrednji
ortodoksni cerkvi v Moskvi, jim grozi do sedem let zapora, kar je
najvišja možna kazen za »huliganstvo« v Rusiji.
Pussy Riot so na pustni torek v kričečih oblačilih ter z maskami na
obrazu na glavnem oltarju katedrale Kristusa Odrešenika izkričale verz
»Sveta mati, blažena devica, odženi Putina, odženi Putina, odženi
Putina!« Aktivistka z umetniškim imenom Tjurja je pojasnila, da so se za
nastop v tej cerkvi odločile zaradi predvolilnih izjav patriarha
Kirila, ki je ljudem svetoval, naj raje molijo, kakor da hodijo na
opozicijske protestne shode. »Kiril se boji govoriti lasten jezik – raje
uporablja putinovski besednjak. Cerkev Kristusa Odrešenika je simbol
povezanosti med Cerkvijo in Putinovim režimom,« je dodala aktivstka
Šljapa (Klobuk). Nastop, v katerem ni manjkalo sočnih izrazov, je
nemudoma pritegnil pozornost varnostnikov. Ti so nastopajoče po krajšem
pridržanju izpustili na prostost, vendar je kmalu sledila aretacija.
Pussy Riot: Punk molitev "Sveta mati, blažena devica, odženi Putina"
Aktivistke Marija Aljokhina, Nadedža Tolokonikova in Jekaterina
Samučevič so v priporu že od 4. marca 2012. V začetku maja je mestno
sodišče v Moskvi za vse tri podaljšalo pripor do 24. junija, ko naj bi
sledilo sojenje. Sodišče je pred petimi dnevi odločilo, da bodo umetnice
morale ostati v priporu še mesec dni, do 24. julija, ko naj bi končno
sledila obravnava. Njihovi odvetniki so se zaradi samovoljnega
podaljševanja pripora že pritožili na Evropsko sodišče za človekove
pravice.
Zapornice vesti, kot jih je označila organizacija Amnesty
International, so v priporu že od samega začetka doživljale pravi pekel.
Jekaterina Samučevič je zaradi izživljanja sojetnic nad njo začela
gladovno stavko, ki jo je po premestitvi v samico opustila. Za tako
ostro kazen – do sedem let zapora – je zaslužen predvsem ruski verski
vrh, ki je zahteval, da sodišče žaljenje verskih čustev obravnava kot
kaznivo dejanje, ne kot prekršek. »Vedle so se slabše od živali. Za
zaporno kazen smo se zavzeli zato, ker nočemo, da bi jih užaljeni ljudje
raztrgali na koščke. Po desetletjih bogokletnega komunizma, ko je bil
človek človeku volk, so ljudje izgubili občutek za vrednote. Ne vedo,
kaj je prav in kaj narobe,« je povedal pravoslavni duhovnik Sergij
Ribko, ki je poudaril, da je zaporna kazen izraz verske milosti,
protestni performans Pussy Riot pa je označil za del »usklajene
psihološke vojne proti ruski pravoslavni cerkvi«.
Zaradi lastne varnosti in tajnosti so aktivistke v svojih
performansih in intervjujih vedno uporabljale umetniška imena. O sebi so
bile pripravljene povedati samo, da so stare okrog petindvajset let, da
so na univerzi študirale umetnost in da so radikalne feministke. Žal to
ni preprečilo gonje proti njim.
Medtem se protesti v podporo Pussy Riot ter drugim ruskim borkam in
borcem za svobodo govora, ki jih sodišča rutinsko dolžijo »huliganstva«,
odvijajo po vsej Evropi, v Združenih državah Amerike in na Japonskem.
Načelno podporo jim je izrazila Evropska unija, številni predstavniki
oblasti (predsednik zvezne nemške Komisije za človekove pravice, član
nemškega parlamenta Memet Kilic, avstrijska parlamentarka Judith
Schwentner, češki minister za zunanje zadeve Karel Schwarzenberg),
nevladne organizacije (Evropski ženski lobi, Amnesty International) in
aktivistične skupine.
Festival Mesto žensk, festival Rdeče zore in Lezbično-feministična
univerza se pridružujemo protestom v podporo Pussy Riot. V ta namen
pripravljamo protest pred Veleposlaništvom Ruske federacije v RS
Sloveniji in dobrodelni koncert z DJ programom v Menzi pri koritu
(Metelkova mesto) v torek, 3. julija 2012. Izkupiček bomo namenile
kritju odvetniških stroškov za obrambo zasedbe.
Free Pussy Riot!
Program Ponedeljek, 2. julij 2012
19.00: Delavnica izdelave balaklav in transparentov v klubu Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q, AKC Metelkova mesto, Ljubljana)
Torek, 3. julij 2012
16.00: Protest pred Veleposlaništvom Ruske federacije na Tomšičevi ulici 9 v Ljubljani
21.00:
Koncert zasedb Škrip Orkestra, Ludovik Material, Sentence in Iamdisease ter riot
grrrl, new wave in electropunk DJ program s Tigresse in Sestro v Menzi
pri koritu (AKC Metelkova mesto, Ljubljana). Med nastopi predvajanje
videoposnetkov iz akcij zasedbe Pussy Riot ter njihovih podpornic in
podpornikov. Povezave Free Pussy Riot Škrip Orkestra Ludovik Material Iamdisease Sentence
Red Dawns festival
City of Women
festival and
Lesbian-Feminist University
Protest and benefit concert in
support of Pussy Riot
All contributions are going to be given
to Pussy Riot's legal defence. You can learn more about their
upcoming courtcase here.
Below is the program for Ljubljana events on July 2nd and 3rd
2012. Monday, June 2nd 2012
7 pm: Protest
preparations with balaclava and banners workshop in Tiffany club
(ŠKUC-Kulturni center Q, ACC Metelkova mesto, Ljubljana)
Tuesday, July 3rd 2012
4 pm:
Protest in front of the Russian Embassy on Tomšičeva street 9 in
Ljubljana
9 pm: Concert by Škrip
Orkestra, Ludovik
Material, Iamdisease
and Sentence,
followed by riot grrrl, new wave and electropunk DJ program with
Tigresse & Sister in Menza pri koritu (ACC Metelkova mesto,
Ljubljana).
V tokratni oddaji: javljanje LGBTQ aktivistke Tadeje Pirih z dvanajste
ljubljanske Parade ponosa, prispevek o članicah ruske feministične punk
zasedbe Pussy Riot, ki so še vedno v priporu, nekaj besed o
aktivističnih taktikah in strategijah preživetja mater samohranilk, ki
še vedno čakajo na otroške dodatke in intervju z doc. dr. Lilijano
Burcar o vplivu varčevalnih ukrepov na delavke v javnem sektorju
(posebej v šolstvu) ter o posebnostih, prednostih in slabostih
feminističnega boja proti tem ukrepom. Ob koncu napovedi feminističnih
ali vsaj v to smer zazrtih dogodkov.
