Okrogla miza Ženske-umetnost-politika in predstavitev nove št. ČKZ na Mestu žensk

V okviru 21. festivala Mesto žensk bo potekala predstavitev nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki obravnava Mesto žensk in zamolčane zgodovine. V bloku, posvečenem dvajsetletni zgodovini festivala, sem objavila esej "Prizorišči vztrajnega upanja". Po predstavitvi sledi okrogla miza Ženske - umetnost - politika. 

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
in
spletni portal spol.si

vabita na
predstavitev številke ČKZ Mesto žensk in okroglo mizo

Ženske – Umetnost – Politika

v sredo, 7. oktobra 2015 ob 14. uri
v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Enaindvajset let Festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk sta spremljala procesa regresije delavskih pravic in banalizacije politike. Pogoji za delo v poljih kulture, umetnosti, znanosti so komaj še vzdržni. Državna politika enakosti spolov, ki je Mesto žensk iniciirala preko Urada za žensko politiko, izginja. »Kriza«, najsi bo ekonomska ali begunska, je postala normalno stanje, predvsem pa opravičilo za uvajanje protienakostnih politik.

Če etablirana politika nima razvojne, ekonomske in družbene vizije, ali jo ima progresivni del civilne družbe? Kakšne alternative se ponujajo na križiščih umetnosti, aktivizma in feminizmov? Kako nevladni sektor, neodvisne in avtonomne organizacije ter pobude presegajo reprodukcijo prekarnih odnosov in kako posegajo v prevladujoče politične diskurze?

Razpravljale bodo: 
Tea Hvala
Vlasta Jalušič
Teja Reba
Lilijana Stepančič
Lana Zdravković

Moderirata: 
Nina Kozinc in Iztok Šori

Video in fotografije z dogodka.

Feminist Critical Interventions

The Center for Women's Studies (Zagreb) and Red Athena University Press (Ljubljana-Zagreb-Belgrade) released the long-awaited collection of essays that were presented at the REDacting Transyugoslav Feminisms: Women's Heritage Revisited conference in Zagreb in October 2011.

Feminist Critical Interventions: Thinking Heritage, Decolonizing, Crossings features essay from Rada Iveković, Renata Jambrešić Kirin, Svetlana Slapšak, Madina Tlostanova, Irina Novikova, Lada Čale Feldman, Katarina Lončarević, Elizabeta Šeleva, Suzana Milevska and Dubravka Crnojević-Carić. It also features my translation of the Feminism and the Left panel discussion with Jelena Petrović as the moderator and Vjollca Krasniqi, Jasmina Husanović, Lilijana Burcar, Vesna Leskošek and Nadežda Čačinović as panelists. The Croatian version of the book is entitled Feminističke kritičke intervencije: pogledi na naslijeđe, dekoloniziranje, prelaženja.

Both versions can be obtained from the Center for Women's Studies for 16,00 € per book.

Related posts:
Kaj je ostalo od feministične levice?
'Bez jednakosti nema slobode'

Nova številka revije Borec: Kaj je ostalo od feministične levice?

V novi, 690.-693. številki revije za zgodovino, antropologijo in književnost Borec je izšel slovenski prevod prispevkov z okrogle mize Kaj je ostalo od feministične levice?, ki je potekala na konferenci REDaktura: transjugoslavenski feminizmi i žensko naslijeđe v Zagrebu oktobra 2011.

Okroglo mizo je pripravila in vodila Jelena Petrović
Sodelovale so Nadežda Čačinovič, Vjollca Krasniqi, Lilijana Burcar, Adriana Zaharijević, Vesna Leskošek, Jasmina Husanović in Mireja Forel

Iz uvoda Jelene Petrović: Sodobni levičarski feminizem je politični odgovor na razmere, v katerih živimo, zato je naslov okrogle mize – Kaj je ostalo od feministične levice? – provokativen. Ob njem se zastavljajo tri pomembna vprašanja. Prvo je, kako zgodovinsko in politično sploh misliti pojugoslovanski prostor. V tem okviru je izkušnjo jugoslovanskega feminizma pomembno umestiti v čas, obenem pa jo moramo, če nočemo, da ostane zgolj zgodovinska kategorija, posodobiti. Znanje, ki izhaja iz te izkušnje, ta splet idej, se ne prenaša le od starejših generacij na mlajše, temveč tudi v obratni smeri. Lahko nam pomaga odgovoriti na vprašanje, kako preoblikovati (po)jugoslovanski feminizem v gibanje, ločeno od politik, ki nam jih podtikajo s projektizacijo feminizma, njegovim menedžmentom in drugimi praksami, ki so feminizem v tem prostoru že razdelile na aktivizem, teorijo, umetnost in druge feminizme oziroma feministične načine vstopanja v javni prostor. Drugo vprašanje je, ali govorimo o feminizmu ali o feminizmih. Kateri feminizmi so aktualni v pojugoslovanskem prostoru, kateri so pomembni za nas? Zadnje vprašanje pa je, kaj feminizmu ponujajo sodobne levičarske politike in kako se feminizem sklicuje nanje.

Zvočni posnetek (v BSH jezikih in angleščini) okrogle mize lahko poslušate na spletni strani interaktivne razstave sodobne umetnosti Bring In Take Out - Living Archive, ki je potekala sočasno s konferenco.