7. festival Deuje babe, 1.-23. marec 2019, Cerkno in Idrija

Prizor iz predstave Gledališča AEIOU 'Ti in jaz'

Na 7. festivalu Deuje babe se bo marca zvrstilo dvanajst dogodkov. Tudi tokrat v čast silovitih bojev za ženske pravice; minulih, sedanjih in bodočih. Tudi tokrat za enakopravnost, zlasti pa za spoštovanje in enako obravnavo žensk in spolnih manjšin. Za osvoboditev vseh nas od teže družbenih pričakovanj, meril in moral, ki so do žensk še vedno strožje.

Od deklic, punc, odraslih žensk in celo stark kot družba zahtevamo več kot od njihovih vrstnikov. Če se trudijo, da bi ustregle pričakovanjem, jih preziramo. Saj veste, dekleta so pridna, pobje pa pametni. A kaj se zgodi, če se dekleta nehajo truditi in se pritiskom uprejo?

Festival Deuje babe je nastal iz želje članic Cerkljanskega alternativnega mladinskega kluba, da bi v prostor, kjer so številčno prevladovali fantje, začelo zahajati in v njem nastopati več punc. To se je deloma uresničilo: v klubu res nastopa več mladih umetnic, med klubovci in obiskovalci pa še naprej prevladujejo fantje, kar drži tudi za organizacijsko ekipo festivala. Letos nas je trinajst: pet punc, osem fantov – in vse smo divje. Za festival s feminističnimi težnjami je vpletenost fantov morda nenavadna, a po šestih letih uspešnega delovanja lahko rečemo, da ga je Cmak vzel za svojega. Upamo, da ga bo še kdo.

Kdo ve, mogoče se boste po obisku letošnjih Deujih bab počutili lažje. Kakor da ste vsaj za hip odložili breme seksizma.

Vabljene, vabljeni!
Vaše Deuje babe

Ženska in nekulturno: pogovor z Bojano Kunst

Telo naroda. Avtorica: Samira Kentrić

 
Predavanje in pogovor

Ženska in nekulturno

Bojana Kunst bo govorila o feminističnih pristopih k razmerju med kulturo in umetnostjo, ki nam dobro razgrnejo njegovo normativnost, v tem razmerju gre vedno za politično in ideološko oblikovanje vrednot. Ta potreba po normativnosti je v jedru naraščajočega populizma in vladanja skozi prekarnost, njeno distribucijo moči pa zaznamuje tudi strah pred drugačno prihodnostjo.

Kako to, piše Laurie Penny, da si je lažje zamisliti konec kapitalizma, kot pa to, da bi bila prihodnost feministična?

Prispevku sledi pogovor. Moderira Tea Hvala.

V torek, 27. marca, ob 19h v Pritličju, Ljubljana.

Dogodek soorganizirata Mesto žensk in Pritličje.

Videoposnetek pogovora.

Kdo se boji umetnic? Pogovor ob napadih na umetniški deli Simone Semenič in Maje Smrekar

Dramatičarka, dramaturginja, performerka in režiserka Simona Semenič ter intermedijska umetnica Maja Smrekar spadata med letošnje nagrajenke in nagrajence Prešernovega sklada. Simono Semenič so nagradili za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, Majo Smrekar pa za delo K-9_topologija.

Ob podelitvi nagrad se je nanju usul plaz sovražnih komentarjev, ki so se še stopnjevali po hujskaški objavi Janeza Janše. Ta je na kulturni praznik na svoji Facebook strani objavil kolaž fotografij, ki njuno delo jemlje iz konteksta, in ga pospremil z izrazjem, značilnim za nacistično propagando: ta govori o »izrojenosti« in »parazitih«.

Na sovražnost so se odzvala številna združenja umetnic in umetnikov: Društvo Asociacija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugi.

Organizacijska ekipa Festivala Deuje babe se sprašuje, ali so bili napadi tako silna tudi zato, ker sta umetnici v svojem delu izpostavili svoje – žensko – telo na način, ki ne ustreza »državotvornim« predstavam o ženskah, materinstvu in umetnosti. Kako je mogoče interpretirati njuni deli brez hujskaštva, v kontekstu umetnosti?

Deuje babe vas vabimo na javni pogovor, na katerem bomo skušali in skušale podati nekaj odgovorov na ti vprašanji.

Pogovor moderirata Simon Hudolin-Salči in Tea Hvala.
 
Vabljene, vabljeni!

Delo na spolu, predavanje na Oddelku za etnologijo in kult. antropologijo (FF), 25. maj 2016

Društvo Mesto žensk v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja cikel dogodkov, namenjenih študentkam_om in širši javnosti. Sodelovanje želi vzpodbuditi izmenjavo znanj, metodologij, pristopov in orodij raziskovalnega dela na dveh različnih poljih - v umetnosti in v znanosti, ter razpreti vprašanje odnosov do raziskovalnega subjekta. Potekalo bo v obliki predavanj, pogovorov, intervencij in delavnic.

Tea Hvala: Delo na spolu
Sreda, 25. maj ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)

Prvo predavanje Tee Hvala z naslovom Delo na spolu izhaja iz njenega članka objavljenega v zborniku Performative Gestures Political Moves, ki je izšel leta 2014 kot nadaljevanje istoimenskega simpozija (v organizaciji Mesta žensk na ZRC SAZU, 2010) pri Red Athena University Press, založniškem projektu Centra za ženske študije Zagreb in transjugoslovanskih feminističnih akademkinj.

Tea Hvala bo v predavanju Delo na spolu razpravljala o burlesknih in kabaretskih predstavah, ki so nastale v Ljubljani med letoma 2011 in 2014: Cirkus Kabare, Fem TV, Rdeči kabaret, Cabaret Lounge Rouge, Tatovi podob in Somrak bleščečih sprevržencev. Osredotočila se bo na skupine performerjev, ki jih zaradi produkcijskega načina lahko umestimo bodisi v alternativni bodisi v neodvisni razred kulture. Izpostavila bo točke iz posameznih predstav, ki razkrivajo delo, potrebno za uprizarjanje specifičnih ženstvenosti in možatosti. Glavne značilnosti sodobnih ljubljanskih burlesk in kabaretov ter njihove možne vire inspiracije – tako zgodovinske kot kulturne – bo obravnavala v dialogu z novejšimi razpravami o »novi burleski« v ZDA in zahodni Evropi.

Predavanje bo uvedla sourednica zbornika dr. Katja Kobolt, ki bo predstavila izhodišča in vprašanja vezana na razumevanje procesa historizacije in njegovega ideološkega pozicioniranja. Le-ta bistveno prispevajo k refleksiji raziskovalnih pozicij in teoretskih premišljanj performativnosti, performansa, feminizma, historizacije oziroma njihovih političnih implikacij v in za "kontinentalno posocialistično" stanje.


Teja Reba: Delo iz ljubezni
Četrtek, 26.5 ob 11.20 v predavalnici EIKA P4 (Zavetiška 5)

Teja Reba bo v pogovoru predstavila raziskavo, ki je spremljala ustvarjanje predstave z istoimenskim naslovom in ki starševsko vlogo (in reproduktivno delo) problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih pogojev umetniškega ustvarjanja, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in zasebnostjo – to enačenje ni več stvar politične deklarativnosti, ampak nuja. Produkcija je zasedla celotno polje življenja, v prekarnih delovnih razmerah pa se produkcija in reprodukcija pomešata. Če je torej družinska sfera vključena v delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Koliko je vreden otrok? Kolikšno ekonomsko vrednost ima rojevanje? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško delo?

Predstavitev bo opremljena s primeri drugih umetniških del in odnosov, ki jih je avtorica z njimi vzpostavila med procesom ustvarjanja predstave.