Razlogov za proteste te dni res ne manjka:
komentiramo porazen izid referenduma o novem družinskem zakoniku,
obravnavamo javno pismo o premajhni zastopanosti predavateljic in
feministične umetnosti na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje, z dr. Mojco Ramšak pa bentimo čez domnevo krivde v novi
socialni zakonodaji in kontrolne obiske, ki jih na domu samohranilk in
samohranilcev izvaja Center za socialno delo.
V prvi napovedi oddaje sem obljubljala tudi poročilo s četrtkove okrogle mize
v Klubu Gromka, kjer so poleg nekdanjih in sedanjih varnostnikov
koncerna Sintal o nevzdržnih delovnih pogojih, neučinkovitosti
obstoječih sindikatov in zelo težkih začetkih samoorganiziranja delavk
in delavcev v podizvajalskih podjetjih spregovorile čistilke in
sobarice, ki jih je podjetje Lipica Turizem konec leta 2010 »začasno
preneslo« k podjetju Aktiva Čiščenje (več v Dnevniku, 14.3.2012).
Ker je današnja oddaja prekratka za tako kompleksno tematiko, več o tem
naslednjič. Danes predvajam samo izjavo čistilke, ki delo, ki so ga
nekoč opravile štiri čistilke, že leto dni opravlja sama - in je temu
primerno fizično in psihično zlomljena: »Nismo več ljudje. (…) Tako ne
gre naprej. In upam, da nihče ni tako visoko, da se ga ne da skrajšat.
Ali od spodaj ali od zgoraj. Jaz sem že itak skrajšana, ne obstajam
več.«
Oddaja v celoti (7. april 2012, Radio Študent).
Ni komentarjev:
Objavite komentar