Families otherwise
Discussion / 90'
Who in Slovenia can be a parent and who is childless against their will due to legal obstacles? How to render parenthood a social matter, beyond wider blood relations and institutions? How to revolt against the idealisation and essentialisation of motherhood? In what kinds of family forms do we live and what kinds of family forms would we want? We shall be discussing all these questions, despite conservative and liberal standpoints that would dictate their answers to us.
Monday, October 9th 2017, at 5 pm, SMEEL, Ljubljana at the 23rd International Festival of Contemporary Arts City of Women.
Moderator: Tea Hvala
Guests: Anna Linder (Sweden), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenia)
// in English //
Free entry.
In frame of the project Performing Gender - Dance makes differences.
Production and organization: City of Women. In cooperation with Bunker.
 |
| Foto Nada Žgank |
Javni pogovor
Družine drugače
Ponedeljek, 9. oktober 2017, ob 17h, Stara elektrarna,
Ljubljana
Gostje: Anna Linder, Roman Kuhar, Maja
Šorli, Estela Žutič, Gilles Duvivier
Moderira: Tea Hvala
Kdo v
Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji, zaradi pravnih
ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij?
Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah
družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob in
navkljub konservativnim ter liberalnim stališčem, ki nam želijo narekovati
svoje odgovore.
Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in
starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe
pravnoformalne ovire.
Pogovor bo potekal v
angleščini.
*
Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.
Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.
Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se retorično vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere.
Pravne ovire torej lezbičnim, gejevskim, biseksualnim, transspolnim in drugim ljudem v Sloveniji še naprej preprečujejo ali otežkočajo starševstvo. In strah in sovraštvo. Homofobija. Pogovarjati se želim tako o pravnoformalnem okvirju kot o homofobiji, pri tem pa poleg teoretskih in aktivističnih stališč predstaviti tudi izkušnje lezbijk in gejev, ki so že starši. Kako živimo, kako živeti in kako preživeti z ljudmi, za katere skrbimo in ki skrbijo za nas?
Je družina skupnost dveh odraslih z otrokom ali skupnost dveh ali več ljudi, ki skrbijo drug za drugega? In kje so živali in rastline, ki prav tako spadajo v te družine?
Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov, navkljub ali vijugavo skozi obstoječe pravnoformalne ovire.
