prisotni izvzeti

mlad, lep in odprt pesnik
se ni obotavljal:
povedal je, da je pričakoval
kot pričakujejo fantje,
ki ljubijo samo protislovja,
ki jih, izvzetim, ustrezajo:
staro, grdo, zakompleksano
babo, sovražno feministko.

nisem ustrezala. dala sem mu
svojo lepo feministično roko
in čakala, da se nagleda
protislovja, ki ga počasi zadeva.

ni in ni se mogel nagledat.
še potem, povsem zapleten
v dotike, se je moral zaustavit
in z ganjenim glasom za oder,
ki naju je oba izvzel, zaklicat:
ah, ti si ženska, resnično lepa!

najbolje, da napišeš pesem,
sem rekla in ga privila k sebi,
da bi tisto malo, kar je ostalo
od starih, grdih, zakompleksanih protislovij,
obvarovala pred publiko v njegovih očeh.