Ne čakaj na prvi maj!

Zgoraj se, upam, da je razvidno iz kolaža, ne delam norca iz delavk LTH-ja Škofja Loka (na sliki), ki so junija 2009, po polletnem čakanju na plače, končno lahko šle na čakanje (to, da je podjetje šlo v stečaj, so izvedele od novinarjev!). Skupaj s plavalkami, ki v ledeno mrzli vodi pičijo KAMORKOLI, SAMO STRAN OD TOD, in rešilnim pasom, ki ne upa na rešitev "izven kadra", pozdravljam enega redkih delavskih kolektivov v Sloveniji, ki je svoje šefe uspel vsaj malce prestrašiti. Direktor in lastnik LTH-ja, Miloš Kodre, se je najprej moral zakleniti v pisarno, kasneje pa je za kratek čas postal kar ujetnik lastnega doma ("ni ga bilo doma"), saj so se 4. junija delavke in delavci odpravili pred Kodretovo hišo v Šempeter pri Novi Gorici .

Poleg upora delavcev Gorenja in filmov Stara šola kapitalizma (Želimir Žilnik, 2009) ter Louise-Michel (Benoît Delépine, Gustave de Kervern, 2008) je bilo to zame daleč najbolj navdihujoče dejanja tistega delavskega razreda, o katerem nekateri filozofi danes trdijo isto, kar prakticirajo njegovi izkoriščevalci: da ga "takorekoč ni".

Vsem zvestim bralkam, bralcem za konec podarjamo 1. maj nekoliko drugače...