Žal so povabljeni zaman čakali na slavnostni govor predsednika države, saj službene obveznosti ni želel opraviti, ker bi ta, kot smo lahko izvedeli v medijih, nasprotovala njegovim načelom in občutkom. V dneh po proslavi sem zaman čakala novico, da so se državljanke in državljani zaradi nespoštovanja pogodbenega razmerja odločili, da gospoda predsednika odpustijo. Tako dobrohotnega delodajalca zlepa ne najdeš! Vsi tisti, ki se že šestnajsto leto sončijo na desnem in levem pobočju slovenskega političnega vrha, to zelo dobro vedo.
Sama sem se tudi ob letošnjem Dnevu državnosti vprašala, kdaj bodo razboleli državni organi končno izdali obrazec s katerim se lahko izpišem iz države. S tem ne mislim obrazca za preklic dokumentov, s katerim bi želela bodisi spremeniti ime ali zamenjati slovensko državljanstvo z drugim. Mislim na obrazec, s katerim bi se iz države dalo izpisati tako, kot se izpišeš iz drugih organizacij, inštitucij, zavodov in društev, ki te razočarajo. Denimo, da te, tako kot državni aparat, razočarajo zato, ker so same sebi namen. Ali pa zato, ker v zameno za zelo visoko članarino, ki ji pravimo davek, v imenu javnega dobrega ponujajo zasebno zdravstvo in po novem tudi zasebno šolstvo. In še posebej takrat, ko nameravajo zasebne storitve finančno podpreti s članarinami državljanov ne da bi slednje vprašali za mnenje.
Skratka, obrazca za izpis iz Republike Slovenije nimajo na nobeni upravni enoti niti na Ministrstvu za notranje zadeve. Glede na to, kaj država ponuja v zameno za plačano članarino, dvomim, da popraševanja po takšnem obrazcu ni. A glede na to, da nam je edini bivši predsednik države 25. junija 1991 dal dovoljenje za sanje, si brez težav lahko predstavljam bodoči postopek za izpis, ki ga bo naša demokratična republika uvedla na zahtevo razočaranih državljanov. Še prej pa naj bralko in bralca opozorim, da bo, tako kot velja za postopek za pridobitev slovenskega državljanstva, tudi v našem primeru za uspeh potrebno imeti obilo časa in denarja, predvsem pa potrpežljivosti. Kar vprašajte tiste državljane, ki so se zaljubili ali spoprijateljili z nedržavljani in se odločili, da jim pomagajo pridobiti slovensko državljanstvo. Če sta se državljanov ljubimec in prijateljica rodila v državi, ki je bolj revna kot Slovenija, potem vam bodo povedali, da takšen postopek v najboljšem primeru traja deset let. V najslabšem primeru traja desetletja, torej dovolj dolgo, da ljubezen in prijateljstvo, obsojena na daljavo, v tem času zamreta. O tistih nesrečnih nedržavljanih, ki so postopek pričeli komaj v zrelih letih, vam bodo njihovi bližnji državljani povedali, da so dokumente in združitev dočakali šele v grobu.
Naj ostanem pri najboljšem primeru. Ker država zaradi ekonomskih koristi ne bo želela izgubljati marljivih državljanov, bo informacije o tem, kako se izpisati, skrbno skrivala. Na videz ustrežljivo bo ponudila vrsto javnih servisov v obliki spletnih strani, tiskanih brošur, svetovalnih služb in brezplačnih telefonskih številk, ki bodo obljubljale enostaven in učinkovit dostop do potrebnih informacij, obrazcev in dokazil. Državljan, ki se zanima za izpis, bo torej prebral brošuro, izpolnil obrazec, zbral potrebna dokazila in jih z elektronsko pošto poslal na upravno enoto. Čez nekaj sekund bo v elektronski nabiralnik prejel sporočilo, da je bilo pošiljanje neuspešno, saj naslovnik ne obstaja. Misleč, da je v brošuri prišlo do tiskovne napake, bo državljan elektronski naslov preveril na brezplačni telefonski številki. Številka bo zasedena. Drugič bo številka zasedena. Tudi tretjič bo zasedena. Četrtič bo vztrajen državljan imel več sreče. Prijeten ženski glas na drugi strani, za katerega se bo kmalu izkazalo, da gre za avtomatski odzivnik po imenu Vida, ne bo razumel vprašanja o tem, ali je v brošuro posegel tiskarski škrat, vendar bo znal postopek za izpis iz države natančno razložiti. Državljan bo presenečeno ugotovil, da je postopek, ki ga predlaga Vida, povsem drugačen od postopka navedenega v brošuri. Državljan se bo odločil, da bo izključujoča navodila preveril pri svetovalni službi, kjer bo zahteval oseben pogovor z uradnikom. Po enournem čakanju se bo spomnil, da se je pozabil prijaviti v čakalno listo, s številko 213 pa bo čakal zaman, saj urad dela le med 11. in 13. uro. Dan zatem si bo vzel dvourni dopust in se ponovno postavil v vrsto. Ko bo uradnika končno srečal, mu bo uradnik svetoval, naj se obrne na brošuro, v kateri je postopek za pridobitev pravice za izpis iz Republike Slovenije ilustriran in natančno razložen. Ad nauseam.
Za tiste, ki se bodo želeli izogniti opisanemu blodnjaku, bo obstajala druga možnost. Morda se bodo zgledovali po Janezu Drnovšku. Tisti, ki si bodo poleg sanjarjenj o pravičnem svetu privoščili tudi dejanja, pa se bodo morda zgledovali po Henryju Davidu Thoreauju. Znameniti nepokorni državljan Združenih držav Amerike se je v štiridesetih letih 19. stoletja odločil, da vladi, ki ne zna vladati, pač ne bo plačeval davkov. Menil je, da plačevanje tako visoke članarine za tako bedne usluge žali um, predvsem pa škodi srcu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar