res je, ne kažem svojih dva tisoč plus let. Jih pa zato nosim!
Ne vem, kaj veste o meni. Zadnjih dva tisoč let so namesto mene govorili drugi. Ne kdorkoli: zapisali so me moški.
Šele zadnjih sto let se ženske sprašujejo: Je res prevarala in potem ubila moža? Sama ali z ljubčkovo pomočjo? Je prepodila lastne otroke? Je res ubila Kasandro?
Ha!
Veste, v mojih najboljših časih ... Bila sem kraljica in imela sem se dobro, vsaj dokler je bil moj prestol enako visok kot Agamemnonov. Kasneje ...
No, opažam, da se v zadnjih dva tisoč letih ni veliko spremenilo. Razen mode! Videz je po vsem sodeč še vedno nadvse pomemben in kot ste morda opazile, opazili, sem se potrudila, da bi bila nocoj videti v koraku s časom.
Še nekaj se je spremenilo: zadnjih sto let se ženske spet družijo, plešejo, pojejo in debatirajo, pišejo, se spominjajo. Želim si, da bi bila Kasandra še živa.
Pravijo, da sem jo ubila. Moj mož, mikenski kralj, se je iz trojanske vojne vrnil zmagovit. Za bojni plen si je izbral Kasandro. Nista se videla prvič, nekoč na tržnici v Tebah ji je kupil ogrlico – prav tako kot meni! Ko sta se vrnila v Mikene, sem jo videla!
Pravijo, da sem najprej ubila njega in potem še njo.
Ha!
Ničesar ne zanikam. Samo ne pozabite, kdo je pisal epe. Ne pozabite, koga sta slavila Ajshil in Homer. Povedala vam bom nekaj, česar nista vedela niti onadva. Tako ali tako sta bila prepričana, da sem jo sovražila. Iz ljubosumja in strahu pred tem, da bi zasedla moj prestol.
Ha!
Kasandra je bila obsojena na nesrečo. Ni moglo biti drugače, ko pa je znala prerokovati samo nesrečo. Čeprav so se vse njene napovedi uresničile. In nasprotovala je, s svojim "ne" je svarila pred vojno, a je njen oče, kralj Priam, ni poslušal. Nasprotno, proglasil jo je za noro in jo zaprl v jamo. Rešila jo je Arizba. Z njo je pobegnila v hribe, kjer so se svobodne ženske in sužnje skrivale pred vojno, pred "svojimi" in pred Grki. Tam se je Kasandra naučila marsikaj, česar ni v junaških epih.
Ni me sovražila, jaz nje nikoli.
Na samem mi je povedala, da so v tisti odročni skupnosti skrivale bojevite amazonke pred Grki in pred "svojimi". Želela mi je zaupati še eno skrivnost, a je ostalo samo pri namigu. Takrat je bila že zelo slaba. Jaz pa od kar pomnim slabo slišim. Mogoče bomo skupaj lažje razumele njeno skrivnost. Boste razumeli? Prvič je nisem dojela, nagnila sem se bliže in v uho mi je zašepetala: "Si vedela, da je tvoja vagina lahko tudi uho?"
Rekla je "vagina". Ni rekla … "spol", ni rekla … "sram", ni rekla … "pička", ni rekla "pizda", ni rekla "češplja" ne "kosmatinka", ni rekla "muca", ni rekla "alma". Nič od tega ni rekla. Rekla je "vagina".
Sklonila sem se še bliže: "Kaaj praaviš?"
"Si vedela, da je tvoja vaagiiinaa laahko tuudi uhoo?"
"Uhh, ooh, kaaj, kakoo?"
"Si vedela, da je tvoja vaagiiinaa lahko uho?"
"Uhh, ohh ..."
V epih ne piše, in jaz pozabljam, kako dobro je bilo. Drage, dragi, pomagajte mi, da ne bom pozabila, kako zelo dobro je!
Klitajmnestra na treš benefitu Rdečih zor, 29. december 2011
Foto: Nada Žgank / memento
